V središču pedagogike je otrok, ki znotraj pripravljenega okolja najde vedno nove in nove spodbude za razvoj na vseh ravneh – telesni, duhovni, duševni in umski.
Pedagogika montessori je učenje za življenje, je pristop, s katerim želijo vzgojitelji otrokom omogočiti boljše pogoje za njihov osebnostni razvoj. Temelji na otrokovih razvojnih potrebah po svobodi znotraj meja in po skrbno pripravljenem okolju. Ob tem je pomembna velika občutljivost za spoštovanje in sledenje otroku na njegovi edinstveni poti razvoja.
Ključno je opazovanje otroka
Temelj pedagogike montessori je opazovanje. Vzgojitelj z opazovanjem dobro (s)pozna otroka in sledi stopnji razvoja vsakega posameznika, zato dela z njimi predvsem individualno ali po potrebi v majhni skupini.
V središču pedagogike je otrok, ki znotraj pripravljenega okolja najde vedno nove in nove spodbude za razvoj na vseh ravneh – telesni, duhovni, duševni in umski. Vzgojitelj okolje pripravi, usmerja dejavnost, spodbuja otroka, vendar je otrok tisti, ki se uči in je s pomočjo dejavnosti samomotiviran, da v njej vztraja. Otrok se tako znotraj okolja montessori nauči samostojno izbirati, delati v svojem ritmu, vztrajati pri dejavnosti in jo tudi zaključiti. Skozi aktivno vlogo v okolju pa razvija socialne veščine ter prispeva k srečnejšemu bivanju v skupnosti, kar pripomore k dobri izkušnji sobivanja z drugimi.
Prednosti Montessori vzgoje
Bistvo razlik je v pogledu na otroka. Otrok do 6. leta je v čudovitem obdobju življenja, v katerem se nauči vseh temeljev bivanja. Naj ta čas živi čimbolj polno, zadovoljno, srečno. Sam bo pokazal, kaj si želi, le slišati in slediti mu je treba. V tem zgodnjem obdobju, na primer, otroci želijo sodelovati pri dejavnostih, ki jih delajo odrasli (priprava hrane, pomivanje posode, skrb za urejeno in čisto okolje). Pomembno je to videti in najti način, kako jim to omogočiti. V vrtcu se pri aktivnostih zato uporablja posebna postavitev prostora (primerno visoko pohištvo, dostop do vode) in pestre razvojne pripomočke, ki so ustrezno veliki in varni.
Metoda montessori želi otroku omogočiti, da se z vajami, ki ga veselijo, nauči samostojnosti, koncentracije, spoštovanja do drugih, da spoznava in razvija svoje spretnosti, da pridobi veselje do učenja, da ima razvito samomotivacijo, da se zna spopasti s težavami in iskati rešitve ter da zna sam popraviti svoje napake.
Vodenje otroka v svobodi
Vzgojitelji v vrtcu montesori pripravijo okolje tako, da je primerno otrokovemu dobremu počutju in osebnostni rasti. Spoštovanje do otroka zahteva od vzgojiteljev ogromno pozornosti. Najprej pri pripravi ustreznega prostora zanj in potem skrbnega, jasnega in tankočutnega vodenja otroka v svobodi, da bo tako lahko postal samostojna osebnost ter jasnih in stalnih meja, da se bo učil ločevanja med dobrim in slabim, sprejemljivim in nesprejemljivim. Vzgojitelj je torej tisti, ki otroke znotraj pripravljenega okolja spremlja, opazuje, spodbuja in usmerja.
Ključen pri vzgoji je stik vzgojiteljev s starši, ti morajo vedeti kaj se v vrtcu dogaja. Preko vsakodnevnih stikov in preko različnih oblik medsebojnega sodelovanja kot so večeri z mamami in očeti, izobraževalni večeri, pogovorne ure, srečanja ob zaključku šolskega leta, se zgradi zaupanje. Kadar starši zaupajo vzgojiteljem, se bo posledično tudi otrok v vrtcu počutil varnega, kar je osnova, da bo sproščeno zaživel.
Viri: Spletna stran Inštituta montessori. Program vrtca montessori, dostopno na naslovu https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Program_montessori.pdf. Montessori, M. Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo, 2006.
