Vaš dojenček neprestano joka, vi pa ne veste, kako mu pomagati. Kričanje in nemirne faze spadajo k normalnemu razvoju otroka v prvih treh mesecih življenja. Vendar je potrebno, če ste starši na robu svojih moči in če dojenčka ne morete več umiriti, poiskati strokovno pomoč.
Kolike in napadi joka
Kolike se kažejo z nasilnim, vztrajnim jokom otroka. Pojavijo se v prvih treh mesecih otrokovega življenja. Običajno se napadi joka začnejo popoldne ali zvečer – pogosto po obroku. Kolika je breme za otroka in starše, saj dojenček joka več ur in ne more biti pomirjen. Kaj povzroči kolike, ni znano. Sumijo, da je vzrok okužba s hrano ali telesni vzroki. Ta zgodnja otroška bolezen je lahko tudi izraz duševne stiske otroka. Tudi če je bolečina močna in otrok trpi, v večini primerov mine po nekaj mesecih. Za izključitev drugih bolezni je potreben zdravniški pregled. Pri približno 2% dojenčkov je jok lahko posledica refluksa kisline (vračanje želodčne kisline) in pri približno 15 % dojenčkov posledica alergij na mlečne beljakovine.
Vzroki, da dojenček neprestano joka
Vzroki povezani s hrano: Prehitro pitje in požiranje zraka (dušenje zraka v črevesju povzroči boleče napenjanje), povečano ali počasno gibanje črevesja (povzroča povečano tvorbo črevesnih plinov), lakota (če mati ne proizvaja dovolj mleka), podhranjenost, alergije na hrano ali intolerance, ki povzročajo napenjanje (alergija na kravje mleko ali laktozna intoleranca).
Psihološki vzroki: Psihološko stresne situacije (pretirane zahteve staršev, zavrnitev otroka, težave v medosebnih odnosih med starši, konkurenca med brati in sestrami).
Telesni vzroki: Druge bolezni, kot so: okužbe ušes, dihal ali sečil, refluksna bolezen, prebavne motnje (driska, zaprtje), vnetje črevesja, ki jo povzroča parazitska bolezen, invaginacija črevesja (blokada v črevesju).
Kako se odzvati na jok dojenčka
Ključna je mirnost in potrpežljivost staršev. Otroci hitro zaznajo stres, zato je pomembno, da starši ostanejo mirni in otroka nežno tolažijo. Tehnike pomiritve vključujejo zibanje, petje uspavank, nošenje v nosilki ali uporabo belega šuma. Vsak otrok je drugačen, zato je pomembno preizkusiti različne pristope in najti tistega, ki najbolj ustreza posameznemu otroku.
Vir: Familienleben
