Ključni nasveti skozi obdobja razvoja gibanja

83

Pripravili smo vsebino, v kateri obravnavamo obdobja razvoja gibanja. Pravilno ga pestujte, pase naj kravice, ter ga ne posedajte in predvsem ga NE postavljajte na nogice, dokler tega ni zmožen storiti sam. Gibalne vzorce kot so kotaljenje, kobacanje ali plezanje, si bo na poti do prvih korakov izbral sam. Na osvojitev motoričnih mejnikov pa vpliva tudi zorenje možganov, dedni mišični tonus in značaj (osebnost, samozavest, motivacija).

Obdobja razvoja gibanja: Pred prvimi koraki

Otroka odlagajte na trdo površino, kjer se bo lahko začel aktivno obračati. Dojenček za zdrav in pravilni gibalni razvoj potrebuje trdno in ravno podlago (npr. blazino za jogo, čvrsto peno …). Postelja je premehka, previjalna miza premajhna. Čez dan se večkrat igrajte z njim na podlagi.

 

Pri dvigovanju dojenčka je ključno, da ga dvigujete iz boka. Ob tem pri vsakem dvigu od podlage aktivno uporabi trup in s tem glavo postavi v prostor.

 

Pri pestovanju v naročju naj bo dojenčkova ritka podprta.

 

Vzpodbujate ga in mu pomagajte da prijema svoje nogice. S tem pri dojenčku spodbudite delovanje trebušnih mišic in se izognete marsikateremu zapletu pri razvoju.

 

Položaj na trebuščku je za otrokovo aktivnost trupa izrednega pomena, tudi če otrok tega položaja ne mara, saj ga vzpodbuja pri aktivni uporabi njegovih rok.

 

 

Spodbujajte štiri nožni položaj in štiri nožno kobacanje. Ko to osvoji, v igro vključite igrače, ki spodbujajo k gibanju. Omogočite otroku plazenje preko ovir, pri čemer bo krepil aktivnost trupa in ravnotežje, razvijal domišljijo in se učil reševanja težav.

Obdobja razvoja gibanja: Osvojeni prvi koraki

Malčki shodijo med 10. in 18. mesecem. Kako hitro bo malček shodil je v veliki meri prirojeno in odvisno tudi od karakterja in tonusa.

V 1. letu starosti otroku v največji meri pri gibalnem razvoju vsekakor največ izkušenj ponudi in omogoči trda in nedrseča podlaga oz. blazina, na kateri se bo lahko aktivno začel obračati.

Obdobja razvoja gibanja: Po prvih korakih

Ko otrok osvoji prve korake oz. je otrok samostojen pri hoji izkoristite naravo. V gozdu je ogromno primernih izzivov za premagovanje ovir. Neraven teren lahko izkoristite za razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti. Tekajo naj po travnatih površinah, hodijo čez korenine, stopajo na štore, otrok se lahko ziba na vejah ali skače čez manjši potok oz. se v njemu igra.

Uporaba hojice otroku odvzame občutek lastne teže in s tem onemogoči pravilni razvoj kosti in nepravilnega razvoja hoje, zato jo strokovnjaki odsvetujejo. Ustvarjajo se lahko nepravilni gibalni vzorci, otrok pa dobiva občutek lažne varnosti. Pogosta posledica uporabe je lahko hoja po prstih, slabša aktivnost trupa, odsotnost prestreznih reakcij, slabše ravnotežje, nepravilna rast kolkov.  Namenite otroku več priložnosti za prosto hojo in tekanje.

Od 2. leta do konca vrtca

V obdobju od 2. do 7. leta starosti gibanje postaja vse bolj usklajeno in koordinirano, ter zato tudi učinkovitejše. Malčki aktivno raziskujejo svoje gibalne spretnosti, na začetku ločeno in z razvojem vse bolj povezano.

Pozornost namenite tudi sedenju, da med samostojnim sedenjem ne sedi med nogami oz. na medenici. Otroci ki nimajo zgrajene zadostne stabilnosti v trupu pogosto sedijo v žabjem sedu. Spodbujajte otroka k pravilnemu sedenju predvsem pri igri na tleh. Sedi naj na sednih kosteh, da sedi z vzravnano hrbtenico, in ne na trtici oz. z medenico med petami.

Po raziskavah tudi prepogosta ali nepravilna uporaba nosilk lahko pripomore h kasnejšemu nepravilnemu sedenju.

 

pravilno vstajanje otroka ob opori  
pravilno vstajanje otroka ob opori
pravilno vstajanje brez opore
pravilno vstajanje brez opore

Bodite pozorni na sedenje med hranjenjem. Otrok mora sedeti aktivno s podprtimi nogami in kar je izrednega pomena, otrokova pozornost mora obvezno biti na hrani ter osebi, ki ga hrani, in ne na igračah ali elektronskih napravah.

Vpliv ekranov na razvoj gibanja

Otroci do 2. leta starosti naj ne bodo izpostavljeni zaslonom. V zadnjih nekaj letih strokovnjaki opažajo, da so otroci že zelo zgodaj izpostavljeni različnim ekranom (telefoni, tablice, računalniki, TV). Prezgodnja in čezmerna uporaba ekranov ima lahko različne škodljive učinke na otrokov razvoj in zdravje. Otroci se zaradi tega manj gibljejo in posledično ne pridobivajo gibalnih izkušenj. Poleg tega lahko močni in intenzivni dražljaji, ki jim je otrok pretirano izpostavljen, povzročijo motnje pozornosti, hiperaktivnost, motnje razpoloženja in vedenja, motnje spanja, težave na in jezikovno – govornem področju ter pri socialni interakciji in igri (pomanjkanje idej, domišljije, empatije). Več informacij o izpostavljenosti ekranom lahko preberete v zloženki Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/#p=13.

Viri: Revija Vzgoja, marec 2015. Plevnik, Matej, 2014. Dejavniki izvedbe Elementarnega gibalnega vzorca plezanja v zgodnjem otroštvu. (Univerza na Primorskem, doktorska disertacija). Plevnik, Matej. Česa naj bi bil otrok gibalno sposoben, ko zapusti vrtec? (delo.si). Viri fotografij: arhiv Delovna terapija, ZD Velenje. 

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav