Katere so največje napake, ki jih naredimo starši pri razvoju otroka

0
2207

Starši naredimo nehote veliko napak. Nekaj jih našteva Ranko Rajović v posnetku.

Oglejte si video s strokovnjakom Rankom Rajovićem, kje starši naredimo največ napak in kako se napake opazijo, ko je otrok večji, v šoli.

Prva velika napaka je, da kupijo roza sobo, če so rodi deklica (roza preprogo, roza posteljnina, roza zid). Če se rodi fant, kupijo modro sobo. Vemo, da je največja stimulacija prva za razvoj sinaps, največ jih dobimo preko kontrasta. Ko otrok prve dni odpre oči, ne vidi skoraj ničesar, vidi motno. Zamisliti si roza sobo z 20 odtenki roza barve, tu ni stimulacije. A to ni problem, če je to edina napaka. A do petega leta se naredi zelo veliko podobnih napak.

Velika napaka je, ko se otrok rodi, držimo glavo otroka, jo fiksiramo, da se glava ne bi premaknila levo ali desno niti za en centimeter. Ko se tako fiksira glava otroka, ne pošilja milijone impulzov do možganov. Zelo pomembne so mišice vrata in ta del možganov ostane brez velika dela sinaps, posledice pa se kažejo kasneje, ko gre otrok v šolo. Ko obrne glavo, dvigne ramo, drugače ne more pisati. Druga velika napaka je, ko otrok začne plaziti. Starši mu ne dovolijo zaradi enega razloga – ko otrok plazi, vse kar vidi na tleh, vzame v roke in takoj da v usta – da otrok ne bi zbolel. Staršem je lažje, če otroka dajo v ograjico ali hojico. S tem mu preprečijo, da bi plazil. A faza plazenja je zelo kratka, 2, 3 dni mogoče 15 dni, v kateri otrok prvič v življenju z dlanmi pritiska veliko površino, izravnava prste, na katere se prenaša pritisk celega telesa. Možgani na tak način prejmejo impuls cele dlani. Če ne plazi, možgani ostanejo brez nje. Če otrok preskoči plazenje, pošilja manjše število impulsov v morda najbolj pomemben del možganov.

Še ena napaka, ko otrok shodi, ne dovolimo, da otrok skače. Skače 2, 3, 5 minut in pade na rit in skače, skače in pade na glavo. Starši mu to preprečujejo. Otrok instinktivno skače, zato da razvije sinapse in možgane. Možgani ga silijo, da dela te gibe. Ali majhen otrok star dve, tri leta, se vrti okoli sebe 3, 4 minute, in se vrti, vrti dokler ne pade. Vprašal sem starše, zakaj mu ne dovolijo in so rekli, da se mu ne zvrti v glavi. Pa sem rekel, zavrtite ga v obratno smer. V medicini je znano, da če otrok dela te gibe, razvija nove sinapse.
To vse se vidi, ko gre otrok v šolo, nekatere stvari se vidijo preden gre v šolo, npr. izgovarjava, govor. Vedno več otrok ima te težave z izgovorjavo. Po nekih podatkih 50 do 60 % šestletnikov ima govorno napako. Tega nikoli prej ni bilo. Potem imamo drugi podatek, skoraj 60 do 70 % otrok ima ploska stopala. Tega nikoli ni bilo. Če vzamemo podatke izpred 20, 30 let, smo dobili podatek, da je ta problem bil prisoten od 10 do 20 %. To je torej genetsko. To kar imamo danes 70 %, to ni genetika. To je neka razvojna težava. Na predavanjih pojasnjujem, da so ploska stopala problem celotnega naroda. Če so ravna stopala, je jasno, da otroci ne hodijo. Če otrok ne hodi, ne more razviti pomembnih mehanizmov v možganih, ker mi smo živa bitja za hojo, a na žalost otroci ne hodijo. Starši jih vozijo v vozičku do drugega, tretjega leta starosti, ali, ko gre otrok v šolo, ga starši vozijo v šolo do drugega, tretjega, če je možno do četrtega razreda.

Naši otroci ne hodijo.

Še ena pomembna stvar. Nihče več ne hodi bos. Če pogledate na morju, kjer bi otroci morali biti bosi, imajo čevlje za plažo in druge čevlje za na morje, da se ne udarijo ob kamenje. Naši otroci ne hodijo, ne hodijo več bosi in to je pravzaprav skrivnost. Skoraj nobeden iz naše generacije nima toliko razvojnih težav, ker smo hodili. Otroci so bili včasih v gibanju od jutra do večera, v parku, v gozdu, na drevju in razvija se je akomodacija, razvija se govor, fina motorika, razvijajo so se celotni možgani. In moramo vedeti, ko otroku kupimo televizijo, računalnik, ali video igrico, da je to zelo nevarno … Tu sta pomembni dve stvari – računalnik je dober in koristen, a vprašanje je, kje je meja?

Ali je ta meja pol ure dnevno, eno uro ali pet ur dnevno? Sigurno ni dobro pet ur dnevno. Vendar otroci stari med pet in šest let, ki imajo računalnik, presedijo dve do tri ure za računalnikom dnevno. Ko sedi, takrat nima pomembnih gibov, nima akomodacije, ne izgovori tudi ene besede. Pazite, ko otrok gleda televizijo 3, 4 ure, ne izgovori nobene besede. Kako se bodo razvili možgani za govor, če ne izgovori nič?

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Ranko Rajović

nevroendokrinolog, ustanovitelj programa NTC za spodbujanje inteligence otrok

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here