Katera živila so med dojenjem lahko problematična

Katera živila so med dojenjem lahko problematična? Nekatera živila so med dojenjem lahko problematična, zato bodite pozorni na to, kako vaš otrok reagira na posamezno živilo. Uravnotežena prehrana že v obdobju pred nosečnostjo, med njo in v času dojenja vpliva na zdravje matere ter otroka. Zdrave prehranske navade v tem času ne podpirajo le trenutnega razvoja ploda in dobrobit mamice, temveč lahko vplivajo tudi na otrokovo zdravje v odraslosti. Zato je smiselno, da ženska že ob načrtovanju nosečnosti poskrbi za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog.

Prehranska priporočila za doječe matere

Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Vendar je vprašaje, katera živila so med dojenjem lahko problematična, vseeno na mestu. Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.

Razvoj okusa pri dojenčku

Dojenček začne spoznavati okuse že v maternici, ta proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. V obdobju, ko še ne uživa trdne hrane, se z različnimi aromami srečuje prek materinega mleka, katerega okus odraža prehrano mamice. Bolj kot je prehrana raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo.

Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka.

Katera živila so med dojenjem lahko problematična

• Živila, ki napenjajo, kot so nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren, stročnice, včasih tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Beluši, rabarbara, česen, intenzivna zelišča in arome lahko spremenijo okus materinega mleka, tako da nekateri dojenčki potem mleko zavrnejo.
• Živila, ki vsebujejo kislino, kot so agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik, kis. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Nasvet: Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok.
• Ostra živila, kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), saj lahko dražijo kožo vašega otroka.

Živila, ki se jim je treba izogibati

V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana:

• školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige,
• jetra in jetrne paštete,
• surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo),
• vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje,
• hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.

Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenašajo poživila

• kava in pravi čaj (omejeno),
• alkohol (popolna prepoved),
• nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka),
• zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana,
• sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.

Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer: če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.

Kakšne pijače piti med dojenjem

Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Preberite več o tem, katere pijače izbrati med dojenjem.

Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane. Več informacij o prehrani v času nosečnosti in dojenja najdete na spletni strani www.inp.si.

Kaj naj bo na krožniku

Nosečnice in doječe matere stavite na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:

• zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin,
• polnozrnata žita, kosmiči in krompir,
• mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija,
• pusto meso, perutnina in rdeče meso,
• manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod,
• kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …),
• jajca in stročnice.

Ritem prehranjevanja in energijske potrebe

Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.

Hujšanje po porodu

Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.

Vegetarijanska in veganska prehrana

Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo.

Kaj vpliva na količino mleka

Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Pitje tekočine naj bo prilagojeno žeji, ne pa pretirano.