O tem kakšen način za poredovanje pri zapletih poroda bo izbran, se bo odločil ginekolog porodničar tisti trenutek.
Carski rez
Carski rez.Ob zapletih zarežejo vodoravno na zgornji meji sramnih dlak čez mišice maternice, da zdravnik tako reši otroka. Operacijo opravijo v splošni anasteziji, zato carskega reza praviloma ne izvajajo na željo porodnice. Prve dni po posegu bo rana boleča, v enem tednu pa boste zelo okrevali. Brazgotina bo obledela v treh do šestih mesecih.
Vakuumski porod
Kadar pride do zastoja v napredovanju ploda, težav pri materi ali ko zaradi dolgega poteka poroda obstaja nevarnost večjega pomanjkanja kisika, sesalno peloto, povezano z vakuumsko napravo, prisesajo na otrokovo glavico in na ta način reši zdravnik otroka. Na glavi otroka se lahko vidi majhna oteklina, ki v nekaj dneh izgine.
Ekstremno prezgodnji porod
Ekstremno prezgodnji porod (PP) pred 28. tednom nosečnosti in zelo prezgodnji porod pred 32. tednom nosečnosti sta najpomembnejša vzroka umrljivosti in obolevnosti novorojenčkov. Zaradi tega je najpomembnejše, da je posredovanje pri zapletih med prezgodnjim porodom primerno.
V Sloveniji se incidenca PP pred 37. tedni nosečnosti giblje med petimi in sedmimi odstotki, od tega je ena tretjina zelo prezgodnjega in ekstremno prezgodnjega poroda (porod pred 32. oziroma pred 28. tednom nosečnosti). V zadnjih desetih letih je v Sloveniji približno 1,2 odstotka otrok rojenih pred 32. tednom nosečnosti in 0,5 odstotka otrok pred 28. tednom nosečnosti. Kljub izjemnemu napredku perinatologije se incidenca PP ne spreminja.
S prezgodnjim porodom naj bi bilo povezanih več dejavnikov, ki pa jih še vedno ne znamo povsem vrednotiti in zdraviti, kar nam onemogoča, da bi znali uspešno preprečevati prezgodnji porod.
Dejavnike razdelimo v pet skupin:
- število plodov in bolezni nosečnice: znane in novo odkrite kronične bolezni (npr. arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, odvisnost od drog), bolezni, povezane z nosečnostjo (npr. krvavitve v nosečnosti, predeklampsija, nosečnostna sladkorna bolezen), razvojne nepravilnosti maternice (npr. pregrada maternice, dvojna maternica, enoroga maternica …)
- življenjski slog (npr. kajenje, slaba prehrana)
- psihosocialni status (npr. splošno počutje, psihična uravnovešenost, družbeni sloj, ekonomski status, zaposlitev)
- bakterijske okužbe rodil (npr. bakterijska vaginoza (BV), aerobni vaginitis, kolonizacija nožnice s streptokokom skupine B (SSB), glivične okužbe nožnice, uroinfekt, horioamnionitis)
- cervikoistmična insuficienca (slabost tkiva materničnega vratu): pridobljena (po operacijah – na primer konizacija) ali prirojena (prirojena slabost vezivnega tkiva)
