Kakšni zapleti pri porodu se lahko pojavijo

0
2196

Najpogostejši zapleti pri porodu so preeklampsija ter medporodna in poporodna krvavitev.

Zapleti pri porodu zaradi bolezni

Najpogostejši so zapleti, kot so eklampsija oz. preeklampsija (na začetku povišan krvni tlak) in pa medporodna ali pa poporodna krvavitev. So še redkejše bolezni, ki jih prepoznajo že prej, tudi kronične težave, npr. srčne okvare, psihološki problemi, saj razne psihoze prav tako lahko resno ogrozijo mater, razlaga primarij dr. Vasilij Cerar, vodilni porodničar v Sloveniji.

Pri (pre)eklampsiji se povišan krvni tlak v nosečnosti lahko razvije v sindrom. Pojavijo se beljakovine v urinu in spremembe na jetrih, ledvicah, možganih, predvsem so to majhne krvavitve, pride do cele vrste zapletov, na koncu celo eklaptični napad, ki je podoben božjastnemu napadu. Prave metode za preprečevanje ni, ampak se skuša bolezen pravočasno odkriti s pogostimi pregledi med nosečnostjo. Simptomi se lahko omilijo na več načinov. V primeru (pre)eklampsije je cilj nosečnico pripeljati čim bliže terminu poroda, da bi bil plod že zrel. Začne pa se s povišanim krvnim tlakom, ki ga doživi pri nas pribl. 8 % žensk, seveda pri večini ostane le pri tem. Zato v porodnišnicah skrbno pregledujemo nosečnice, da bolnice najdemo pravočasno, da se jim nato nadzoruje prehrana.

Krvavitev nad 500 ml je relativno veliko, 1 na 100 mater, v ljubljanski porodnišnici to pomeni od 1 do 2 porodnici z močnejšimi krvavitvami, na teden. Število krvavitev, ki ogrožajo življenje žensk, je enaka v vsej Evropi in je približno 1 na 1000. Ključno je, premišljeno in pravilno odreagirati, zato je prim. dr. Vasilij Cerar proti porodom na domu, saj se tega zapleta načeloma ne da napovedati.

Epiduralna analgezija

Za epiduralno se odloči od 40–50 %, v resnici pa jo dobi 30 % žensk, možna je le tako, da je v porodnišnici ne samo anesteziolog, ampak tudi porodniški analgetik. Če ima porodnica pozitiven odnos do poroda, ga mirno prenese, tudi brez epiduralne.

Carski rez

Indikacije se v osnovi delijo na tri sklope: carski rez, ki je v interesu matere, carski rez, ki je v interesu ploda, in tretji, ki je v interesu obeh. Npr. carski rez pri hudi preeklampsiji, je v interesu obeh, in otroka in matere. Problem je, da prvega carskega reza ni težko opraviti, v morebitnih naslednjih nosečnostih pa se lahko pojavijo težave, kot so raztrganina maternice, nepravilnosti pri posteljici idr. Prim. dr. Vasilij Cerar zato pri nas spodbuja zaviranje nepotrebnih carskih rezov, saj boljšega poroda od vaginalnega še vedno ni. Pravi, da je carski rez pri prvem porodu upravičen le pri 5 % vseh nosečnic. Zapleti po carskem rezu, način vodenja naslednjih nosečnosti, koliko nosečnosti dovoliti, vse to je postalo svetovni problem. Pomemben je porodni načrt, kjer skozi motivacijski pogovor žensko pripraviš na porod. Iz izkušenj prim. dr. Vasilija Cerarja je 80 % porodov lepih, saj gre velika večina porodnic skozi porod z lahkoto.

Vakuumski porod

Vakuumska kapica, ki se prisesa na glavico, ne poškoduje otroka, je pa boleč postopek za plod. Problem nastopi, ko se za vakuum odločijo prepozno in ima otrok že okvarjene možgane zaradi pomanjkanja kisika, vendar za to ni kriv vakuum. Prim. dr. Vasilij Cerar razlaga, da bi bilo bolje uporabljati klešče. Čehi npr. nimajo vakuuma, kar je zanimivo, uporabljajo klešče, v Nemčiji pa je vakuum že prava redkost, ker takoj naredijo carski rez.

Epiziotomija ali prerez presredka

Epiziotomijo spremlja cela vrsta predsodkov, čeprav se presredek praktično vedno malo strga. S prerezom presredka se izogibamo poškodbam sfinktra, črevesja, lahko se raztrga tudi zadnjik ali pa se poškoduje mišica zažemalka za blato. Včasih to ni vidno, koža ostane cela, mišica pa je denervirana ali pa raztrgana. V tem primeru imajo lahko ženske težave z zadrževanjem ne samo urina ampak tudi blata. Iz izkušenj prim. dr. Vasilija Cerarja tega ni veliko. Poznamo dva pristopa, npr. na Nizozemskem in Danskem babice z masažami in raznimi olji presredek pripravljajo na porod, da je med porodom raztegljiv in se ne strga, na drugi strani pa je zdravniški pristop, ki zagovarja prerez. Obstajata dve vrsti epiziotomije, evropska, ki zagovarja prerez postrani, pod kotom 45 stopinj, in ameriška, ki prereže po sredini, slednja je tudi manj boleča. Epiziotomij je pribl. 30 % in zelo redko pride do zapletov. 

Težave novorojenčka

Najpogostejše težave so s prezgodnjimi rojstvi, temu se posveča veliko pozornosti. Govorimo o nedonošenčkih, ki ne tehtajo niti 1000 g. Glavni so dihalni problemi, infekcije in pa nepravilni razvoj. Po besedah prim. dr. Vasilija Cerarja se je ogromno vložilo v preventivo in preprečevanje umrljivosti novorojenčkov.

Znanje je predvsem napredovalo pri raziskavi genomov, saj se lahko vnaprej ugotavlja, ali bo imela mama preeklampsijo in kakšna stopnja težavnosti lahko nastopi. Drugi aspekt pa je, da lahko že v zgodnji nosečnosti materi vzamejo kri in določijo genom ploda. Konkretno se to na primer v 10. tednu preveri Rh ploda pri Rh-negativni materi.

Vsebina: Manja Gatalo

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here