Prehrana v predšolskem obdobju je pomembna naložba za zdravje otroka. Pripravili smo vsebino o tem, kako zastaviti hranilno bogate obroke za malčke med 1. in 6. letom. V tem času se hrana porabi za izgradnjo kosti, mišic, organov ter vpliva na razvoj možganov.
Prehrana mora biti prilagojena otrokovi starosti, biti mora pestra in uravnotežena. Hkrati pa mora zagotavljati potrebe po energiji, makrohranilih (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in mikrohranilih (vitamini in minerali).
Energijske potrebe otrok za hranilno bogate obroke
Razlikujejo se glede na starost in spol otroka, stopnjo rasti, intenziteto igre, telesno dejavnost otoka, ipd. Glede na zgoraj omenjene dejavnike se nekoliko razlikujejo tudi potrebe po vitaminih in mineralih.
| Energijske potrebe otrok med 1. in 6. letom: |
| med 1.100 kilokalorij do 1.400 kilokalorij na dan |
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Sestava obroka
Obrok mora biti sestavljen iz kakovostnih polnovrednih ogljikovih hidratov (neoluščen riž, proso, ajda, polnozrnati žitni izdelki ipd.). Predstavljajo pomemben vir prehranske vlaknine. Na krožniku se naj nahajajo tudi kakovostne beljakovine:
- iz živil živalskega izvora (rdeče in belo meso mladih živali, male morske ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki kot so jogurt, skuta, sir ipd.)
- iz živil rastlinskega izvora kot so različne stročnice (grah, fižol, leča, ipd.).
Pozabiti ne smemo niti na kakovostne živalske maščobe in rastlinske maščobe. To so olja, ki imajo pomembno funkcijo pri rasti in razvoju možganov. Med maščobnimi kislinami so pomembne dolgoverižne omega-3 maščobne kisline. Kot sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska maščobna kislina (DHK), ki se nahajata predvsem v malih morskih ribah, zato pri otroku ne smemo pozabiti na uživanje malih morskih rib. Zanimiv vir rastlinskih omega-3 maščobnih kislin pa so predvsem različna hladno stiskana olja. Na primer olje oljne ogrščice, laneno, konopljino, orehovo in lešnikovo olje itd. Omenjena olja pa niso stabilna pri visokih temperaturah, zato niso primerna za toplotno obdelavo. Na jedilniku naj se večkrat dnevno pojavi tudi zelenjava in sadje. Otroci naj za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj (ki naj ne vsebuje janeža), nesladkano limonado, pitje sladkih in gaziran pijač se odsvetuje.
Način priprave hrane
Izjemnega pomena ima poleg samih živil tudi način priprave hrane. Priporočljivo je, da za toplotno obdelavo uporabite »mokre« postopke (kuhanje, blanširanje, dušenje v lastnem soku ipd.). Izogibate pa se »suhim« postopkom (globoko cvrenje, peka v pečici, praženje na olju). Saj se pri suhih postopkih ob predolgem pečenju tvorijo snovi (akrilamid), ki so za človeka ob dolgotrajni in redni izpostavljenosti toksične. Poleg tega se ob večkratnem pregrevanju olja tvorijo transmaščobe, za katere je prav tako zaželeno, da jih iz prehrane izločimo v največji možni meri. Skratka kadar se prične iz ponve ali friteze kaditi pomeni, da ste dosegli t. i. točko dimljenja maščobe oziroma olja in ga morate zamenjati.
