Največ lahko naredite s preventivo. Kar pomeni, da morate naprej poskrbeti zase, za svoje počutje, zdravje, spanje ...
Strokovnjak mag. Robert Kržišnik, univ. dipl. psih. v videu svetuje, kaj narediti v tem primeru.
Ogromno se pri tem naredi na preventivi. Pomembno je, da starš dovolj naredi na sebi, da sem sproščen, naspan, da imam urejene odnose. Pogosto pridemo domov iz službe in nato takoj nadaljujejmo svoje delo in smo zvečer na koncu z živci in nas bo otrokova živahnost res vrgla iz tira.
Zato morate najprej zadovoljiti svoje potrebe, ker bo naša možnost sprejemanja dražljajev iz okolice precej višja. Nato je druga možnost, da uskladiva prostor, kjer se otrok igra v polnosti, kot njemu paše in da imam morda lahko tudi sam svoj mir oziroma možnost delovanja. Drugače pa je seveda pomemben tudi pogovor, da se naprimer dogovoriva do kakšne jakosti se lahko igra. Otrok bo seveda to pozabil že čez 4 leta in takrat zopet pridemo do njega in mu pač povemo še enkrat. Tega se bo seveda učil kar nekaj let. Moramo se zavedati, da se je življenje z otrokom spremenilo in da se moramo do neke mere tudi mi prilagoditi.
