Otroka na bok ne obračamo prehitro, da lahko sledi našim gibom in pri tem aktivno sodeluje. Na desni bok ga obrnemo tako, da roki zamenjamo.
Dvigovanje
- Ko je otrok obrnjen na desni bok, mu z levo roko držimo naprej pokrčeno desno nogo, nato svojo levo roko samo pomaknemo naprej med otrokovimi nogicami do njegove desne rame, kjer svojo dlan položimo pod otrokovo ramo, lice oziroma glavo.
- Ko je naša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položimo na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pazimo, da s prsti pridemo na glavico in ne za vrat.
- Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo (s celima rokama od komolcev do prstov) otroka ter ga počasi dvignemo, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Tako dvigamo otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito.
Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da s prsti obeh rok ne sežemo na glavo, ampak le do ramen, pri dvigu otroka pa s svojo desno roko otrokovo levo ramo rahlo potisnemo navzdol, da sam dvigne glavo od podlage. Popolnoma enako ravnamo, če ga želimo dvigniti z drugega boka, le naše roke se zamenjajo.
Držanje
- Z eno roko (desna dlan), otroka podpiramo pod zadnjico in hkrati z isto roko držimo med nogami za otrokovo levo nogico; otrok je medtem z desnim bokom naslonjen na nas.
- Nogico rahlo potegnemo in zasukamo navzgor, da so nogice pokrčene in hkrati hrbet podaljšan. S svojo levo roko otroku nudimo oporo za glavo in trup. S komolcem nudimo oporo za glavo, ne vrat, temveč najširši del glave, zato je komolec dvignjen in ni stisnjen ob telo.
- Dlan leve roke pa položimo na otrokovo telo, kam točno, pa je odvisno od velikosti otroka. Če je še zelo majhen, lahko dlan počiva na kolenu ali stegnu, pri večjih otrocih pa višje na telesu.
- Obe rokici morata biti obrnjeni naprej in nad našo levo roko, ker s svojimirokami ne smemo ovirati gibanja rok. V takem položaju lahko spreminjamo naklon držanja, in če je otrok še zelo majhen, je položaj bolj ležeč.
Ko je otrok starejši in boljše nadzoruje glavo, pa ga lahko držimo pokončneje. V enakem položaju ga držimo tudi z drugo roko, le da zamenjamo smer in roki.
Otroka lahko držimo v naročju tudi v bočnem položaju (leže).
- Svojo levo roko, med otrokovimi nogami, položimo na njegov desni bok in delno na trebušček.
- Svojo desno roko, pod glavo in pod desno ramo otroka, položimo na svojo levo roko, torej je naša leva roka pod našo desno roko.
- Otroka z obema rokama pritisnemo nase, saj se tako počuti stabilnejšega in tudi mi tako lažje prenašamo težo otroka.
- Obe otrokovi roki naj bosta obrnjeni naprej, otrokova desna roka ne sme biti pod našo desno roko, ampak nad našo desno roko.
Ko je otrok v opisanem položaju, pa moramo biti pozorni, kako držimo svoje roke in komolce. Naši komolci ne smejo biti stisnjeni ob telo, temveč jih moramo potisniti naprej, toliko, da je otrok v ravni liniji, da mu glava ne visi nazaj.
Ko otrok glavo dovolj nadzoruje, ga lahko nosimo tudi v pokončnejšem položaju.
- Z desno ali levo roko podpremo otroka pod ritko, tako da nam sedi na dlani in je s hrbtom naslonjen na nas. Če sedi na levi dlani, ga s prsti leve roke primemo za kolk desne noge in nogico rahlo »zvrnemo« navzgor, da je kot v kolku vsaj 90°.
- Svojo drugo roko položimo na otrokov trup oziroma trebušček, da mu nudimo oporo za trup.
Pomembno je, da naša roka pod otrokovo ritko res nudi čvrsto podporno ploskev, od katere se otrok lažje vzravna.
Polaganje
- Ko otroka želimo položiti na desni bok, je naša leva roka med otrokovimi nogami položena na trup in pod otrokovo desno ramo. S svojo desno roko smo na otrokovem levem boku, delno hrbtu, in nadzorujemo položaj leve rame in glave.
- Ko otrokova medenica pride v stik s podlago, z obema rokama še vedno čvrsto držimo otroka. Preden spustimo na podlago še ramo, poskrbimo, da sta obe otrokovi roki usmerjeni naprej.
- Ko je rama na podlagi, jo spustimo in nadzorujemo še glavo, dokler tudi ta ni na podlagi. Čim starejši je otrok, tem več bo sodeloval in več bo naredil sam.
Ko vidimo, da otrok sam nadzoruje glavo, mu to pustimo, prav tako tudi, ko se sam opre na roko pri polaganju. Enako ravnamo pri polaganju na drugi bok, zamenjamo le svoji roki.
Obračanje
- Z desno roko objamemo otrokov desni kolk, tako da ga primemo med nogami in rahlo zasukamo ter potegnemo otrokovo desno nogico navzgor.
- Svojo levo roko položimo zadaj na otrokovo medenico.
- Ko otroka pravilno držimo, z desno roko peljemo otrokovo desno nogo čez sredino na levi bok, z levo roko pa si pri obratu pomagamo in hkrati rahlo potegnemo otrokovo medenico navzdol proti sebi, z obema rokama hkrati.
- Ko je otrok na boku, pogledamo, kje so njegove rokice, če je roka pri obratu ostala zadaj in ni sledila obratu, lahko na koncu spustimo medenico in z levo roko rahlo potisnemo otrokovo desno lopatico naprej, da roka pride v sprednji položaj.
Otroka na bok ne obračamo prehitro, da lahko sledi našim gibom in pri tem aktivno sodeluje. Enako ga obrnemo tudi na desni bok, le da se naše roke zamenjajo.
Dojenčka nikoli ne stresajte! Ob stresanju se otrokova glavica (ki je še velika in težka v primerjavi z ostalim telesom) intenzivno giblje naprej in nazaj, zaradi česar lahko popokajo žilice in pride do možganske krvavitve, ki se lahko konča s krči, slepoto, gluhostjo, poškodbami možganov ali celo smrtjo. Če vam prekipi, pojdite za kratek čas na zrak, otroka pa prepustite v varstvo koga drugega.
NE!!!
– Ne držite otroka, ne da bi podpirali njegovo glavico.
– Ne držite ga stran od sebe. To v njem poraja strah.
– Ne uporabljajte sunkovitih gibov.
– Ne kričite in ne bodite nasilni.
– Ne stresajte ga. Tudi, če se vam zdi, da ne diha, ga ne stresajte, temveč takoj pokličite zdravnika. Takojšnje ukrepanje je pomembno.
