Kako otroku postaviti meje

0
56
Postavljanje mej

Če postavljate meje s strahospoštovanjem, ste otroka izgubili. S spoštovanjem otroka ga naučite postavljati meje, spoštovati meje drugih oseb in ga hkrati naučite, da drugi spoštujejo njegove meje.

Celotna ideja o tem, kaj so meje in kako jih postaviti, nam daje rešitev za vzgojo otroka, ki bo že od malih nog imel pozitivno podobo o sebi, a se bo tudi učil in dobil sporočilo, kaj je sprejemljivo in kaj je narobe.

Ignoriranje otroka

Ignoriranje je še vedno pogosta metoda vzgoje, kar je velika napaka. Z ignoriranjem nezaželenih vedenj, otroku pošljete sporočilo, da tega ne sprejemate. Seveda določena vedenja otroka niso zaželena, vendar se otrok v nekaterih razvojnih fazah ne razlikuje od svojih vedenj. Počakati je treba na fazo, ko bo otrok lahko razumel obe plati; eno sem jaz in eno je moje vedenje. Ko zavračate vedenje otroka prezgodaj, s tem zavračate celotnega otroka (tako on to razume) in posledično dobi slabo izkušnjo o sebi.

Postavljanje mej je izziv staršev

Najpogosteje starš nima tistega, kar je predpogoj, da bi ga otrok poslušal, spoštoval, slišal, doživljal. Otrok je programiran, da posluša starša, ki ima v sebi določene lastnosti, sposobnosti, človeške potenciale, da ima držo, da ima energijo, da ima sebe, da pozna svoje meje. In pri takem staršu se otrok spreminja, vzgaja. Po določeni frustraciji sprejme, spoštuje te meje. Do tega starša čuti spoštovanje, ne pa strahu. Strah je ključen in tega ne sme biti. Če postavljate meje s strahospoštovanjem, ste otroka izgubili. S spoštovanjem otroka ga naučite postavljati meje, spoštovati meje drugih oseb in ga hkrati naučite, da drugi spoštujejo njegove meje. Postavljanje meja ni izziv otroka, ampak staršev. Ko se starši spopadejo s postavljanjem mej, običajno najprej spremenijo nekaj v sebi, da jih otrok posluša, da so nato sposobni postavljanja meja.

Uravnavanje čustev

V drugem letu se začne intenziven čustveni razvoj otroka. Postane bolj dinamičen sistem in začne izražati močnejša čustva, ki jih njegov sistem običajno še ne prenese. Čustva ga preplavijo, a njegovi možgani še niso dovolj razviti, da bi stanje uravnavali in nadzorovali. Ko se čustva aktivirajo, je ključno da otroka vzamete k sebi, ga stisnete in pomirite. Vaša naloga je, da otroka vrnete nazaj v ravnovesje, v umirjenost. Pomirite ga z objemom ali čvrstim prijemom, če je treba, s tem mu pokažete kako uravnava svoja čustva.

Posledično postane oseba, ki bo lahko uravnava svoje čustvene izbruhe kasneje v življenju. Marsikateri starš otrokov izbruh ignorira in ga na ta način kaznuje, kar ni primerno, saj smatra, da je njegovo vedenje slabo in tudi razvoj oz. napredek se ni odvil. Otrok se je zaradi strahu pred ločitvijo pomiril. Naša naloga je zadovoljiti vse otrokove primarne potrebe, vendar to ne pomeni, da moramo izpolniti vse otrokove želje.

Ko gre za želje, je treba postaviti meje. Nato otrok razvije sposobnost, da gre skozi frustracije in se zave, da njegovo življenje ne bo tako, kot si želi. Ta sposobnost sprejemanja nesprejemljivega je pravzaprav končni cilj postavljanja meja. Vendar je treba ločiti med otrokovimi željami in potrebami.

Tomislav Kuljiš

https://ipd-center.eu/

terapevt, ustanovitelj in avtor programa IPD centra za osebni razvoj in naravno starševstvo

Ni objav za prikaz

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj