Otrok naj ne bi oblačili v tesne in manj udobne hlače, oblecite jim torej trenirke, pajkice, udobna krilca.
Božena Stritih, psihologinja iz Vrtca Najdihojca, priporoča: »Otrok naj bi bil v vrtcu oblečen tako, da mu je omogočeno neovirano gibanje (tekanje, plezanje) in sodelovanje v ostalih aktivnostih (kot so npr. ustvarjanje z vodenimi barvicami, uporaba lepila, igra v peskovniku, igra z vodo …). Za to so primerna udobna oblačila, ki se lahko umažejo ali celo strgajo (npr. če otrok teka po igrišču in pade na kolena).« Še posebej to velja za deklice, ki jih starši prepogosto ne oblečejo za aktivno preživljanje časa v vrtcu, pove Božena Stritih in nadaljuje: »Da bo otroku udobno in da bo kar se da samostojen pri dnevni rutini (oblačenje, hranjenje), morajo biti oblačila temu primerna – otrok naj ne bi oblačili v tesne in manj udobne hlače (to so navadno kavbojke), oblecite jim torej trenirke, pajkice, udobna krilca brez pasov, ki se zapenjajo z gumbi (da si jih otrok lažje sam sleče oz. obleče).« Prav tako pa otroci zaradi varnosti naj ne bi nosili nakita.
Redno pregledovanje nahrbtnikov
»Otroci naj imajo v vrtcu oblačila, v katera se lahko preoblečejo, če se polijejo oz. zmočijo (pri igri z vodo, pri kosilu, pri uporabi stranišča),« zato Božena Stritih svetuje staršem: »Redno pregledujte nahrbtnike oz. vrečke z rezervnimi oblačili, po potrebi pa prinesite čista, suha in primerno velika oblačila, spodnje perilo ter nogavice.«
Čevlji – udobni in primerno veliki
»Čevlji naj bi bili udobni in primerno veliki. Otroci so radi samostojni, temu pa je primerna obutev, ki ne zahteva zavezovanja in pomoči odraslega. Čevlji naj bodo vsaj do šole »na ježka«, copati pa natakljivi (brez zapenjanja). Danes pediatri priporočajo copate, ki omogočajo hojo, kot da je otrok bos. Torej nobenih trdih ortopedskih copat ali čevljev. Izjema so otroci s posebnimi potrebami, ki so gibalno ovirani in potrebujejo za hojo ortoze (opornice za noge) oz. posebej zanje narejene ortopedske čevlje.«
Bose noge
Pediatri in razvojni pediatri še priporočajo, da so otroci čim več bosi (tako hojo omogočajo mehki copati, nogavičke, ki ne drsijo ter popolnoma bose noge), še zlasti, ko se igrajo zunaj v peskovniku ali tekajo po travniku. Po besedah Božene Stritih je mnoge starše (neutemeljeno) strah, da se bo otrok tako poškodoval in zato ne odobravajo, da bi bil otrok bos ali v nogavičkah, ki simulirajo boso nogo.
