Kako narediti branje zanimivo za otroka

Branje ni le ena temeljnih veščin, ki jih potrebujemo za šolanje, pogosto lahko z branjem literature kukamo v druge svetove.

Kdaj začeti z branjem 

Ni pravila, pravi dr. Barbara Pregelj in poudarja, da za branje otrok potrebuje koncentracijo, zato za začetek ne izberite predolgih zgodb. Preberite le stran ali dve, potem pa otroku pustite, da naprej bere sam – ugiba, kako se zgodba nadaljuje. Lahko jo pripoveduje s pomočjo ilustracij ali pa prosto, kot sam želi. Če boste naslednji dan/večer zgodbo brali naprej, lahko skupaj ugotovita, ali je prebrana zgodba drugačna od tiste, ki jo je otrok prebral sam.

Približno od prvega leta naprej so otroci dovzetni za slikanice, igre s prsti ali pravljice. Med drugim in tretjim letom starosti je branje najbolj priljubljen večerni obred. »Pri približno štirih letih ima otrok razvito področje pripovedovanja zgodbe, kar pomeni, da zmore posredovati neke svoje predstave tako, da jih poslušalec razume kot zaključeno celoto,« pripoveduje Neža Ajdišek, dipl. psihologinja. Veliko otrok vse do šolske starosti uživa v večerni pravljici in za mnoge od njih te postanejo spodbuda, da se pozneje zanimajo za knjige in tudi sami postanejo navdušeni bralci.

Kartonke, slikanice, pravljice in nato knjige

Na začetku otroku ponudite kartonke, ki jih lahko sam lista in s katerimi spoznava svet, ki ga tudi sicer pozna. Potem izberite krajše pravljice v slikanicah. Izberite tematiko, ki otroka zanima. Obstaja vrsta slikanic, ki govorijo o čustvih, ki jih otroci doživljajo in jih lahko preko branja, preko zgodb drugih junakov predelajo tudi pri sebi.

Pravljice primerne za določeno starostno obdobje

Dr. Barbara Pregelj svetuje, da za začetek izberete tista besedila, ki se vam zdijo primerna za vašega otroka. »Ni se treba omejevati zgolj na pravljice, otrokom so zelo všeč tudi krajše pesmice, izbirate lahko med domačimi in tujimi naslovi. V pesniški zbirki Juana Kruza Igerabida S prstom na luni so opisane igre, ki se jih lahko med branjem igrate z otroki. Posebej pogumni jih lahko preberejo tudi v španščini.

Pomembno je, da izbirate kvalitetna besedila. Da se boste lažje odločili, si pomagajte s Priročnikom za branje kvalitetnih mladinskih besedil, ki ga že vrsto let izdaja Pionirska. V teh priročnikih so zbrani vsi naslovi knjig, ki so izšli v določenem letu. Knjige so razdeljene po tematiki, starostnem obdobju, vsa besedila za otroke in mladostnike so tudi ovrednotena.«

Branje je lahko igra

»Branje je lahko tudi igra, ne igramo se samo s prsti, telesom, lahko se igramo tudi z besedami. Ko so otroci že dovolj veliki, da lahko sledijo zgodbi v pravljici, jim lahko besedilo najprej preberete, potem besedilo preberete ponovno in se pri tem zanalašč zmotite, otrok pa mora to napako odkriti in reči “Motiš se!”. To je zelo zabavna igra. Predstavljajte si, da berete Rdečo kapico, ki pri drugem branju postane zelena kapica, volk postane prašiček, babica kraljica itd.,« predlaga dr. Pregljeva.

Kako vplivajo pravljice na otroka, na njegov razvoj, vedenje, samopodobo

»Poslušanje kakovostnih zgodb ima pozitivne učinke za otrokov govorni razvoj. Redno branje kvalitetne otroške literature (pravljic, zgodb, ugank in pesmi) pozitivno vpliva na govorni razvoj otrok – razumevanje in izražanje,« razlaga psihologinja Neža Ajdišek. »Pravljice otroka utrjujejo v prepričanju, da ima življenje smisel. Spremljajo njihov psihološki razvoj, njihove stiske in strahove, ki jih s pomočjo pravljic lahko premagajo. Pravljice učijo, da lahko vsak, še tako neznaten junak, v sebi odkrije tisto moč, s katero premaga vse ovire. Zato bi morali tudi odrasli bolj pogosto brati pravljice, ko odrastemo namreč na ta pomembna sporočila pogosto kar pozabimo,« opozarja dr. Barbara Pregelj. Branje ni le ena temeljnih veščin, ki jih potrebujemo za šolanje, pogosto lahko z branjem literature kukamo v druge svetove, živimo druga življenja, postanemo drugi, ne da bi to tudi zares postali. Branje uri tudi sposobnost koncentracije in umirja, zato je še posebej pomembno za otroke in mladostnike.

Ko otrok noče brati

»Branje je napor, razumevanje besedil je naporno, zato ni čudno, da mnogi otroci, ko so starejši, nočejo brati. Tudi tedaj je pomembno, da branje še vedno ostane igra. Otrokom lahko berete tudi, ko sami že znajo brati. Lahko berete izmenjaje, zdaj vi, zdaj oni,« predlaga dr. Barbara Pregelj. Še več idej, s katerimi branje ostane igra, najdete v knjigi M. Sarto: Motiviranje za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja.

Katere pravljice so kvalitetne za otroke

Pravljice so precej zahtevna besedila. Otroci so zelo inteligentni, besedila, ki jim jih berete in ki jih sami berejo, morajo biti zanje tudi izziv, tako vsebinsko kot oblikovno. Vsa besedila, ki so se obdržala, ki so postala klasična mladinska besedila, so v prostor mladinske književnosti in s tem v svet otrok prinašala nove vrednote. Pravljice, ki sta jih zapisala brata Grimm, so sicer v marsičem danes preveč tradicionalne, a imajo še vedno tiste pozitivne lastnosti, o katerih je pisal Bruno Bettelheim.

Med slovenskimi avtorji so že pravi klasiki besedila Svetlane Makarovič, Kajetana Koviča, Toneta Pavčka, pa pesmi Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Saše Vegri, Barbare Gregorič. Izjemen je tudi Andrej Rozman Roza.

Zanimivejši mlajši avtorji so Peter Svetina, Jana Bauer, Simona Kopinšek.

Prevedena besedila iz neangleškega govornega področja: Tomi Ungerer, Trije razbojniki; J. K. Igerabide, Jona in prestrašeni hladilnik; Isol, Poredni Petit, Kulturna izmenjava, Družinska skrivnost.

Igra je za otroka najpomembnejše orodje spoznavanja sveta in je z branjem združljiva, komplementarna. S spodbujanjem branja in pripovedovanja pomagate otroku, da širi svoj besedni zaklad in se uči oblikovati govorna sporočila.