Čas, ki ga preživimo v avtu izkoristite za pogovor z otrokom. Ne zaslišujte ga. V avtu se lahko igrate različne igre. Več izveste v videu.
Mag. Nastjo Mulej smo vprašali za nasvet, kaj lahko delamo v avtu, ko smo na daljšem potovanju.
»Kar najslabše kar lahko naredimo je, da damo otroku ekran v roke. Ker ko mu damo ekran v roke, ga avtomatično pasiviziraš. Seveda imaš mir pred njim, ampak si mu popolnoma ustavil možganski pretok, ustaviš mu razvoj. Tako, da pri tem je odvisno od starosti. Z majhnimi otroci začnemo s kakšnimi besednimi igrami, na primer katera žival se začne na to črko, ali pa vidim nekaj kar se začne na to črko, kaj bi to bilo, potem ko so otroci malo večji smo se mi igrali rime, iščeš rime na besede. Potem fantki ponavadi radi računajo tako da lahko seštevamo, odštevamo, čeprav tukaj moramo paziti da je pravilen odgovor, ni tako kot pri ostalih igricah, ki so bolj odprte. Moja najljubša igrica je na primer, za kaj vse bi lahko uporabljali eno pisalo pa potem začnemo naštevati, s tem da pazimo tu, da vsi naštevamo, tudi mi ne da smo mi tukaj šefi. Vsi se trudimo, vsi sodelujemo, vsi se dopolnjujemo. Zadnje leto smo že reševali križanke, tako da jaz rešujem križanko in potem njiju sprašujem, lažje zadeve. Ali pa se sprašujemo, kaj ti misliš, kaj bi bilo, če bi padale na primer rdeče pentlje z neba? Veliko je lahko tudi fantazije, zgodb, ker otroci vedno radi poslušajo zgodbe. Čisto droben nasvet, recite otrokom naj vam daje 4 do 5 besed, čisto preprostih samostalnikov, predmetov, ker boste veliko lažje iz tega spletli zgodbico, ali pa obratno. Nato pa dam jaz njim 4 do 5 besed in oni spletejo zgodbico in so čisto ponosni. Ali pa ta je dobra, ker so frustrirani, ko vsak doda en stavek pa se zgodba razplete drugače kot sem jaz hotel in se spotoma še učimo tega kako pa takrat ko zadeve niso tako, kot sem jaz hotel.
Ker v resnici je vožnja, na žalost postajamo vse bolj družba, ki živimo v avtomobilu in je to redek čas, ko smo lahko skupaj in se lahko pogovarjamo. Redko bomo drugače sedeli eno uro v stanovanju za mizo in se pogovarjali in je potrebno, da to izkoristimo. To pa potem velja že za šolske otroke, ne imeti vožnje za zasliševanje. Kako je bilo v šoli? Ali si se učil? Ali imaš domačo nalogo? Ker ga boš zaprl in nima smisla. Šola je šola, družina je družina. Šola je njegova obveznost, ti poskrbiš za odnos.«
