Kaj sporoča otrok z jokom

0
59
Otrokov jok

Separacijska oz. ločitvena stiska je pričakovan odziv otroka v situacijah, ko se je primoran ločiti od starša.

Malčki in starejši otroci pogosteje jokajo zaradi doživetih frustracij, torej žalosti ali jeze, ki jo občutijo v različnih situacijah. Jok lahko pričakujemo v situacijah separacije, ob zavedanju, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj jih straši ali moti.

Jok otroka ob vstopu v vrtcu

Separacijska oz. ločitvena stiska je pričakovan odziv otroka v situacijah, ko se je primoran ločiti od starša oz. skrbnika. Običajno se pojavi v starosti od 6. do 8. meseca in lahko v različnih oblikah traja do 5. leta starosti ali celo dlje. Pričakovati jo je tudi ob vključevanju otrok v vrtec.

Ob prehodu v vrtec se od otroka, ki je bil še do nedavnega v skrbi starša ali skrbnika, pričakuje, da bo brez težav funkcioniral v povsem novem okolju, brez prisotnosti njemu pomembne osebe, a pogosto temu ni tako. Ne glede na starost otroka ob vključitvi v vrtec je zato pomembno biti odziven na njegove potrebe in mu nuditi pomembno podporo pri prehodu. Smiselno je, da se torej otroku omogoči postopno uvajanje vrtec. Otroku pokažite, da razumete njegovo stisko. Če joče, ga skušajte pomiriti. Pred odhodom v vrtec preživite skupaj nekaj kakovostnega časa (npr. pojte z otrokom pesmi, igrajte se, objemajte se). Naj ima v spominu čim več lepih trenutkov.

Ob prihodu ga spodbudite k raziskovanju, igri (npr. pojdite z njim do igralnice, v peskovniku mu pokažite igračke, na plakatu mu pokažite vse živali). Dogovorite se z osebjem v varstvu, na kakšen način ga lahko pomirijo (npr. pripoveduje o njemu zanimivih aktivnostih). V kolikor je otrok navezan na katero od igrač, naj jo vzame s sabo. Če je res neutolažljiv, naj ima v prehodnem obdobju s sabo kaj vašega (npr. robec, šal).

Pred odhodom otroku predstavite način, na katerega ga boste zaupali v varstvo, da bodo vse sledeče se situacije zanj kar najbolj predvidljive. Bodite pozorni na to, da se ne boste tem, ki so zanj težke izogibali, saj je prav, da o njih govorite. V kolikor boste sami pomirjeni, bo mirnejši tudi otrok. Držite se dogovorjenega (npr. če se dogovorite, da pridete takoj po kosilu ponj, to tudi storite).

Izražanje hotenja in trma

Zavedati se je treba, da so v posameznem razvojnem obdobju intenzivnejši izbruhi trme povsem pričakovani in normalni. Otrok dejansko z vsakim od njih kaže določeno mero svoje stiske. Ta ga lahko preplavi, ker nima dostopa do igrala ali kakšne od igrač, lahko gre za povsem nepomembno reč, ki je v nasprotju z njegovim hotenjem. Ker se nekatere nevrološke funkcije šele razvijajo, malček še ni zmožen samoregulacije, čustvena stiska ga torej povsem preplavi. Otrok tako v vsakem primeru potrebuje v prvi fazi pomiritev s strani odrasle osebe, saj v trenutkih, ko ga tako intenzivno preplavi stiska, ni zmožen z vami sklepati kompromisov. Ko se pomiri, je čas za pogovor in dogovor.

Običajno v teh primerih tudi odrasli začutite stisko, še toliko huje je, če se obremenjujete z okolico, v kolikor do tovrstnega čustvenega izbruha pride na javnem mestu. Pomembno je torej najprej znati pomiriti tudi sebe in si, če je le mogoče, za ustrezno reakcijo in rešitev situacije vzeti dovolj časa.

Kako obvladovati čustva

Osnovni nasvet vsem staršem je, da je najprej treba dovoliti sebi izraziti svoje občutke. To pomeni, da ni dovolj, če z otrokom delite samo veselje in radost, ampak da ni napak, če so priča tudi naši žalosti in jezi. V tem primeru je treba poudariti, da so vsa vaša čustva povsem normalen odziv na določene situacije, previdnost ni odveč le pri načinih kako jih izkazujete. Nekateri od teh so namreč bolj, drugi manj sprejemljivi.

In kot starši imate predvsem to nalogo, da se trudite otroku biti vzgled in mu s kar najbolj sprejemljivimi oblikami izkazovanja lastnih čustev dovoliti izkazovanje njegovih. V veliko pomoč so vam ob tem lahko poučne zgodbe in igre vlog, s pomočjo katerih otroku predstavite različne oblike izkazovanja čustev ter z njimi spodbudite pogovore na to temo.

Vir: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana, ZIFF FF. Sunderland, M. (2017). Znanost o vzgoji: o ljubezni, vzgoji in igri z vašim otrokom – 2. izd. Radovljica, Didakta.

Sodelujoči strokovnjaki:

Lea Majcen Bratuša

Lea Majcen Bratuša

http://www.zd-ormoz.si/Default.aspx?st=328&ob2893&men=3&ido=60&idg=4

univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, Zdravstveni dom Ormož, Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here