Seveda je bistvena razlika, ali z jokom zahteva dojko dojenček, ki še nikakor ne more biti razvajen, ali pa enoletnik (ali celo večletnik …). Slednji lahko že jasno kaže znake razvajenosti, saj morda zraven cepeta ali se celo vrže po tleh, če ni po njegovem.
Pri dojenju, podaljšanem čez drugo leto, je skritih kar nekaj pasti. Zelo pogosto je pri tej starosti dojenje način za umirjanje, kadar je otrok zelo razburjen. Ko je čas za to, otroka odstavimo prej ter se izognite kasnejšim »težavam«.
