Priporočljivo je, da se nosečnica v psihološkem smislu začne pripravljati na porod v zadnji tretjini nosečnosti (z informiranjem o razvoju ploda, dihanjem, vizualizacijo), ko tudi sama začne intenzivneje razmišljati o porodu. Zavestno premišljevanje o odhodu v porodnišnico in iztekajočih tednih nosečnosti je v tem obdobju najbolj v ospredju.
Do zastoja med porodom lahko pride zaradi fizičnih ali psihičnih vzrokov oziroma kombinacije obeh. Medicinska stroka se ukvarja s fizičnimi ovirami med porodom, psihična pripravljenost na porod pa je običajno domena porodnice same.
Kaj je vizualizacija
Ena od uspešnih metod take priprave je vizualizacija, pri kateri s sistematičnim izvajanjem mentalne predstavljivosti treniramo fizično dejavnost, v našem primeru dejanje poroda. Gre za opazovanje samega sebe med porodom oziroma za zavestno predstavljanje svojega poroda, kot bi se nam pred notranjimi očmi vrtel film, v katerem igramo glavno vlogo. Taka vizualizacija vsebuje vse lastnosti doživetega.
Gre za mentalno ogrevanje:
- pripravo na dogajanje,
- spreminjanje negativnega v pozitivno (pozitivna in učinkovita osredotočenost na nalogo)
- učenje (možganom sporočamo, kako bomo ravnali, da bo naloga uspešno izpeljana),
- reševanje morebitnih problemov (bolečine ob popadkih),
- spoprijemanje s stresom,
- razvijanje psihičnih spretnosti (mirnost, zbranost, sproščanje),
- zviševanje samozavesti (uspešno opravljena naloga) in
- pospeševanje okrevanja po naporu (sreča in zadovoljstvo).
Zakaj je vizualizacija uspešna
Metoda je toliko uspešnejša, kolikor bolj smo si sposobni dogodek predstavljati s čim več podrobnostmi, zato je priporočljivo, da se z dogajanjem med porodom podrobno seznanimo. Ogledamo si tudi izbrano porodnišnico, prostore in spoznamo babico. Vizualizacijo izvajamo redno (npr. vsake tri dni), brez naglice, v sproščenem stanju, v mirnem okolju, z zaprtimi očmi, v polsedečem ali ležečem položaju. Če se med pripravo pojavi tesnoba in negativne predstave, je bolje, da proces prekinemo in poskusimo znova kasneje.
Predstavljanje samega procesa vsebuje poigravanje z občutki prvih popadkov, prihod v porodnišnico. Zamišljanje postopkov zdravstvenega osebja, porodno sobo in dogajanje v njej. Prav tako sodelovanje babice in spremljevalca/ke, vedno pogostejše in močnejše popadke, strategijo obvladovanja bolečine (tukaj lahko vključimo razum in si razložimo, zakaj so popadki boleči in nujni). Nadaljnje predstavljanje končnega dogodka, iztis in občutenje rojenega otroka na prsih ter izčrpanost, a srečo.
Povečajte samozavest
Nosečnica naj svojih občutkov ne izriva iz zavesti, na primer tako da o porodu zaradi strahu noče premišljevati. Da je tudi okolica pri tem ne vzpodbuja ali ji, sicer dobronamerno, npr. govori, da »so še vse ženske rodile, pa boš tudi ti«. Vsekakor je priporočljivo, da se vsaka nosečnica na porod psihološko pripravi in da se o svojih razmišljanjih v zvezi s tem s svojimi bližnjimi tudi čim več pogovarja.
Glavni rezultat pozitivne vizualizacije je predvsem večja samozavest, kar sproži pripravljenost za akcijo in realen občutek, da »nalogo« obvladate. Vizualizacija na nas učinkuje podobno kot zelo žive in prijetne sanje.
