Jok ni edini glas, ki ga je zmožen dojenček

0
511
nasmeh

Jok ni edini glas, ki ga je zmožen dojenček. Izpušča tudi druge glasove, le da je na to včasih treba počakati nekaj tednov; običajno sledijo razvoju socialnega nasmeška. Gruljenje in grlene zvoke slišimo nekako v drugem mesecu. Gruljenje je zmes smeha ter samoglasnikov in običajno pomeni, da je dojenček vesel in zadovoljen. Čeprav je gruljenje dolg niz istih samoglasnikov, je bolj raznoliko od joka in pri njem sodelujejo druge ustne mišice. Večini staršev se ti glasovi zdijo skrajno očarljivi in bolj uživajo z dojenčkom, ko se tako oglaša. V nasprotju z jokom gruljenje izraža ugodna dojenčkova občutja. Včasih celo spominja na besede, vendar je to zgolj naključje in glasovi nimajo posebnega pomena.

nasmeh

Po tretjem mesecu dojenček v nabor glasov morda vključi še cviljenje, godrnjanje in prhanje. Hkrati se začne preskušati s samoglasniki. Ti glasovi so nedvoumno povezani z zadovoljstvom in nezadovoljstvom, le da v nasprotju z jokom ne izražajo nuje. Smeh sledi približno mesec dni po socialnem nasmešku, razvije pa se iz grlenih zvokov in grgranja. Sprva dojenček potrebuje spodbudo z obraznimi in glasovnimi izrazi ter dotikom, da se zasmeji. Pri petih ali šestih mesecih novo dogajanje in spodbude, ki bi ga prej spravili v jok, iz njega lahko izvabijo tudi smeh. Starejši sorojenci pogosto dojenčka laže spravijo v smeh kot odrasli. Pri letu dni se otrok s smehom odzove na mnoge situacije, tudi na preproste šale in zvijače. Od 7. do 10. meseca je pri dojenčkih vse pogosteje slišati vzorce iz samoglasnikov (bababa, dadada), ki se sčasoma razširijo v nize različnih glasov (bada, dabi). Ko se bliža prvi rojstni dan, čebljanje ni več ponavljanje zlogov, temveč malček povezuje različne zvočne enote, na primer ba-le. Ta zahtevnejša oblika čebljanja vas morda spominja na govor in včasih boste pomislili, da se otrok res pogovarja z vami, saj se podobno kot pri odraslih spreminjata tudi ton in višina glasu. Opazite tudi, da otrok isti čebljajoči niz glasov uporablja vedno v enakih okoliščinah, kar kaže, da razume in vidi povezavo med glasovi in pomenom. Mnogi čebljajoči zvoki se postopno razvijejo v del njegovih prvih besed. Tudi ko se otrok nauči prve besede, se še vedno igra z glasovi, ki niso nujno vokalni – na primer šepeta, poje in monotono ponavlja. Odziv odraslih na prvotno neprostovoljne glasove, kot sta riganje in spuščanje vetrov, malčka pogosto spodbudijo, da jih posnema in tako zabava sebe in druge.

 

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here