Pogosto kadar otroka vprašate, kako je bilo v vrtcu, dobite le odgovor – v redu, dobro ali celo nič. Pomislite nase, ko so vas starši spraševali enako in ste potem poslušali od njih, kako ni bilo nič, nekaj ste zagotovo počeli.
Otrok vsakodnevno vprašanje, kako je bilo v vrtcu po določenem času avtomatizira in avtomatizira tudi svoj odgovor. Z odgovorom sta zadovoljna tako mama (otrok se je imel dobro v vrtcu), kot otrok (mama ga ne bo več spraševala).
Deljene informacij o dnevu s starši
Vzgojitelji v vrtcu se trudijo, da obravnavane teme in dejavnosti čim bolj približajo staršem, da se o njih lahko pogovarjajo s svojimi otroki. Dogajanje v vrtcu lahko starši spremljajo preko izdelkov, ki jih vidijo, ko pripeljejo otroka v vrtec, predvsem pa je v pomoč eAsistent, ki nudi razne možnosti sodelovanja s starši: seznanjanje z dejavnostmi, deljenje fotografij, opomniki o nalogah, ki so jih dali otrokom. Seveda je od staršev odvisno, kaj s temi informacijami naredijo.
Pri otrocih s posebnimi potrebami in otrocih prvega starostnega obdobja je potrebno vložiti nekoliko več truda, zato je v teh primerih še posebej pomembno sodelovanje staršev s strokovnimi delavci vrtca, ki staršem ponudijo vsebine, na podlagi katerih lahko starši razvijajo pogovor z otroki.
Vprašanja o konkretnih dogodkih in dejavnostih v vrtcu
Namesto vprašanja, kako je bilo v vrtcu, uporabite konkretna vprašanja, ki se navezujejo na trenutne stvari, dogodke, dejavnosti v oddelku in naj ne bodo enaka vsak dan. Torej, če ste seznanjeni, da so se otroci iz oddelka odpravili na pohod, otroku namesto vprašanja, kako je bilo, zastavite vprašanja, kot so: kaj zanimivega je otrok videl, s kom se je držal za roko, s kom bi se želel držati, če bi lahko sam izbiral in zakaj, ali se je zgodilo kaj zanimivega. Če ste prejeli fotografije o izdelovanju likovnega izdelka, se lahko z otrokom pogovarjate ob fotografiji, vprašanja pa naj bodo prav tako konkretna, npr: zakaj si uporabil rumeno barvo, ali bi lahko naslikal sonce črne barve, iz česa si izdelal sončne žarke, si imel težave, ko si jih moral nalepiti na papir, kaj bi naslikal, če bi si lahko sam izbral motiv.
Pogosto vprašanje staršev: »Kaj ste danes jedli?«
Marsikatero popoldne se tudi sami ne morete spomniti vsebine obrokov, otroci pa lahko poleg spomina imajo težave še s poimenovanjem hrane. Kako naj se po treh urah, ko se mu je zgodilo že na tisoče novih stvari, spomni, da je za kosilo jedel neko juho kremaste barve, ki je sicer bila okusna, a besede čičerika nikakor ne more priklicati v spomin? In kaj je bilo potem? Morda je bil krompir z mesom, ampak izraz musaka je pozabil v naslednji minuti, ko jo je vzgojiteljica poimenovala. Solate ni poskusil, ker je njegov prijatelj povedal, da ni dobra, ne spomni pa se točno, kakšna je bila.
Jedilniki so po navadi objavljeni tako v prostorih vrtca, kot na spletni strani, tako da je bolj primerno, da starši sami preberejo, kaj je bilo na jedilniku in se z otrokom pogovarjajo na naslednji način: Danes pa ste jedli čičerikino juho, ki jo imaš rad. Ali je dišala tako kot pri babici? Kaj ti je bilo pri kosilu najbolj všeč. Kakšno solato pa bi ti želel zraven musake? Če bi si lahko sam naročil karkoli bi želel v vrtcu za kosilo, kaj bi izbral?
Zanima vas otrokovo počutje v vrtcu
Za odgovor na tovrstna vprašanje mora otrok najprej znati prepoznati svoja čustva, se jih zavedati in ubesediti. Tega se lahko postopoma nauči tako v vrtcu kot doma. Na primer s predlogami obrazov osnovnih čustev (veselje, žalost, jeza, strah), ki jih lahko uporabljate že pri otrocih prvega starostnega obdobja. Na primer v avtu na hrbtni strani sedežev naredite predalček, v katerega zložite predloge obrazov s čustvi. Otrok izbere tistega, s katerim trenutno istoveti svoje počutje ali počutje v vrtcu in ga z ježkom prilepi na določeno mesto. Seveda se nato pozanimajte o vzrokih za njegovo počutje, vendar ne vsakodnevno. Primerna so tudi vprašanja, kot so: ali se je zgodilo kaj smešnega, ali je bil kdo žalosten, kdo ga je potolažil, kaj si ti naredil.
Povejte otroku o vašem dnevu
Otroka, ko ga poberete v vrtcu zanima samo druženje z vami, in hitrega odgovora o tem, kako se je imel nima in s tem lahko nanj predate nenameren pritisk. S splošnimi in vprašanji zaprtega tipa, boste tudi prejeli skope dogovore, ki vam ne bodo podali uvida v otrokov dan v vrtcu.
Vprašanja predvsem za otroke drugega starostnega obdobja naj bodo odprtega tipa, ki spodbujajo razmišljanje. Izogibajte se vprašanjem, na katera je možno odgovoriti samo z »da« ali »ne« in vsakodnevno enakim vprašanjem. V pogovoru z otrokom bodite dober zgled pripovedovanja. Otroku najprej razložite, kako ste se imeli v službi, kaj ste doživeli, kakšen je bil vaš dan, kaj je bilo smešno, kaj ste malicali in nato šele recite: »Kaj se je pa tebi danes zanimivega zgodilo?« Takrat boste dobili od otroka veliko bolj obširen odgovor.
Nič ni narobe, če otroku poveste, »veš danes sem pa utrujen«, »v službi sem imel veliko dela«. Otroku izpostavite pozitivne in negativne dogodke, tako mu pokažete, da ni vedno vse popolno in je tudi to del vsakdana. Tako boste iz njega lažje spodbudili odgovore ali njegova občutenja.. To je lahko v pomoč predvsem takrat, ko vidite, da se nekaj dogaja in se ne počuti najbolje. Hkrati otroku privzgajate navado, da sam prepozna pomen deljenja njegovega doživljanja in bo začutil težnjo, da z vami deli svoje občutke in kako se je imel čez dan.
