Izraščanje zob in čiščenje

0
3828
Čiščenje zob
Čiščenje zob

Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar starši opažajo, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni ...

Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar starši opažajo, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni, se bolj slinijo in se tudi ponoči zbujajo pogosteje kot običajno. Nekateri imajo drisko in povišano telesno temperaturo. Izraščanje zobkov je dolgotrajen proces, ki lahko traja vse do tretjega leta starosti.

Najprej spodnji sekalci

Večina dojenčkov dobi svoj prvi zobek med tretjim in dvanajstim mesecem, najpogosteje okoli šestega meseca. Običajno izrastejo najprej spodnji sekalci oziroma spodnja mlečna enka. Nekateri otroci dobijo prvi zobek šele po enem letu. Zgodi se, da vsi zobje ”zamujajo” pri izraščanju, vendar ima otrok kljub temu okoli tretjega leta vse zobe ali mu morda manjka ena ali obe zgornji petici.

Izraščanje mlečnih zob:

  • prvi (srednji) sekalci: med 6. in 9. mesecem
  • drugi (stranski) sekalci: med 8. in 10. mesecem
  • prvi kočniki (štirice): med 12. in 16. mesecem
  • podočniki (trojke): med 18. in 20. mesecem
  • drugi kočniki (petice): med 24. in 36. mesecem

Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Povečano slinjenje in trše grizenje

Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona neizraslega zoba. Če pomasiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob.« Lidia Rahne dodaja: »V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«

Povišana temperatura in driska

Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.« Lidia Rahne.

Nasveti pri izraščanju zobkov

Lijana Jurečič svetuje, da bolj občutljivim otrokom pomagate:

  • Z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
  • Lahko vmasiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro vmasirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.

Vpliv dude na zobe

Zelo veliko otrok ima dudo, pri tem pa pozabljamo, kako vpliva na otrokove zobe. Vsaka duda, ne glede na obliko, je lahko ob nepravilni uporabi škodljiva za rast zob, zato naj ima otrok dudo v ustih le takrat, ko je to res potrebno, npr. za tolažbo, preden zaspi. Nikakor pa ne, kadar je ne sesa aktivno in jo ima v ustih le zaradi razvade.

S čim čistimo zobke in kdaj začnemo s tem?

Takoj, ko pride na površje prvi zob, je treba začeti z nego oziroma s čiščenje zobkov. Na začetku zadošča čiščenje z vlažno bombažno krpico ali z zobno ščetko, ki je prilagojena otroku (na primer zobni obroč z vgrajeno zobno ščetko ali zobna ščetka, ki si jo nataknete na prst). Zobna pasta še ni potrebna. Zobe očistite od enkrat do dvakrat dnevno. Na začetku ne bo nič narobe, če jih očistite le enkrat, ko pa so zunaj že vsi mlečni zobje, jih je treba očistiti dvakrat dnevno.

Zobna ščetka in zobna pasta

Špela Gorenc Jazbec opozarja, da otroku čistimo zobe z otroško zobno ščetko, nikoli s ščetko za odrasle, saj je ta za majhna otroška usta prevelika. Otroška ščetka mora biti zaobljena, s kratkimi, z mehkimi in ozkimi ščetinami, na otroški ščetki naj ni več kot treh vrst ščetin, sicer je preširoka. Različne elektronske ščetke za majhne otroke niso primerne. Dokler otrok ne zna izpljuniti vsebine, mu zobe čistimo brez zobne paste. Ko pa vsebino zna izpljuniti iz ust, lahko uporabimo tudi zobno pasto.

Obstaja več vrst zobnih past za otroke. Ustna sluznica je pri otrocih veliko bolj občutljiva kot pri odraslih. Zobne paste, ki imajo okus mete ter dodan alkohol in druge snovi, so otrokom preostre in zato odbijajoče. Obstajajo zobne paste posebej za otroke, ki vsebujejo manj ostrih sestavin in imajo otrokovi starosti primerno količino fluorida. Vendar pa zobna pasta na okus ne sme biti presladka oziroma sadnega okusa, saj zobne paste s sadnim okusom lahko vsebujejo sadne kisline, ki lahko povzročajo skelenje zob. Otroku na zobno ščetko dajte le za grahovo zrno zobne paste, saj otroci do treh let starosti pogoltnejo več kot polovico zobne paste.

Navodila za pravilno čiščenje zobkov otroku

Pri čiščenju so pomembni krožni gibi in naj traja številu zob in otrokovi starosti primeren čas. Kajti ko je izraščen le 1 zobek, čiščenje traja nekaj sekund, potem pa se s starostjo in številom zob približujemo 3 minutam.

Zobe čistimo v takšnem vrstnem redu:

  • grizalne površine,
  • zunanje površine zob,
  • notranje površine zob.

Primeren čas za uporabo zobne ščetke je, ko se pojavi prvi mlečni zob v ustni votlini (med šestim in osmim mesecem starosti otroka). Teja Kodre Konec opozarja, da otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju do približno desetega leta starosti, saj dokler je otrok še majhen, nima razvitih ročnih spretnosti in je njegovo ščetkanje neučinkovito, poleg tega se pa tudi ne zaveda posledic nedoslednega čiščenja.Umivanje_zob

Pri otrocih se poslužujemo dveh vrst tehnik čiščenja in sicer, tako imenovana od rdečega proti belemu – ščetkamo od dlesni proti zobu (v zgornji čeljusti navzdol, v spodnji pa navzgor). Druga, nekoliko težja tehnika je, da postavimo ščetine zobne ščetke pod kotom 45° na zob oziroma zobno krono in izvajamo krožne gibe z rahlim pritiskom. Pomembno je, da odstranimo obloge vzdolž dlesnične linije. Ščetkati je treba vse ploskve zoba; zunanje, notranje in grizne. Da ne izpustimo nobene ploskve, ščetkamo zobe v istem zaporedju. V primeru tesnega stanja zob je priporočljiva uporaba zobne nitke, s katero čistimo prostore med zobmi.

Velikokrat se zgodi, da je ščetkanje zob zelo težavno, a kljub temu moramo vztrajati, zato naj bo umivanje zobkov zanimiv, zabaven obred – otroku pojemo pesmico, mu pripovedujemo zgodbico. Dokler je otrok majhen, mu zobe čistimo tako, da leži na trdi podlagi obrnjen na hrbet proti nam, ko pa malo odraste ga lahko držimo v naročju in  se z glavo naslanja na našo roko. Z eno roko mu odmikamo ustnice ali lice z drugo pa ščetkamo. Pomembno je, da gredo zvečer v posteljo s čistimi zobmi in ponoči ne pijejo sladkanih pijač oziroma pijejo le vodo.

Obisk pri zobozdravniku ni nekaj groznega

Otroka peljite k zobozdravniku v prvem letu starosti, ne glede na število izraslih zob, kasneje vsaj 1x letno oziroma po navodilu zobozdravnika. Zelo pomembna je priprava otroka doma. Izogibajte se temu, da bi obisk zobozdravnika kadarkoli prikazali kot negativnega. Prav tako naj mu nihče ne govori grozljivih zgodbic o bolečinah, ki jih je kdo doživljal, pa čeprav imate slabe izkušnje. Obvestite svojega otroka, da bo zobozdravnik pregledal njegove zobe, jih preštel, pogledal, če so zdravi, in mogoče pokazal, kako jih je treba pravilno ščetkati.

Kaj škodi zobem? 

Sladka hrana in pijača spodbujata rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Sladkor ni samo v sladkarijah, ampak tudi v mnogih drugih živil in pijačah, kot so marmelada, med, čokoladno-lešnikov namaz, sadni jogurt, sadna skuta, pudingi, žitarice za zajtrk, musliji, suho sadje, slano pecivo, čips, bel kruh, sadni sokovi, sadni nektarji (50-odstotni sadni delež), pijače (sadni sok približno 6–12 % sadja), limonada, pijače kola, ledeni čaj, kečap itd. Poleg sladke hrane ima tudi kisla hrana spodbujajoči učinek na karies, saj lahko napade sklenino na površini zob in jo raztopi.

Poškodbe prvih zobkov

Poškodbe mlečnih zob so pogoste, a zelo redko imajo posledice pri stalnih zobeh. Najpogostejši je premik zoba (proti nebu, levo, desno, v kost, proti ustnici), majanje zoba ali odlom dela zobne krone. Lahko pa pride tudi do preloma zobne korenine, vendar so to pri mlečnih zobeh redkejše poškodbe. Obisk zobozdravnika je pri poškodbah nujen, čeprav ne zahteva vedno zobozdravniške oskrbe. Dostikrat je vse, kar zobozdravnik mora narediti, natančen pregled in svetovanje staršem. »Pri izbitju stalnega zoba najdeni zob primemo za krono zoba. Če je zob umazan, ga na kratko (10 sekund) speremo s hladno tekočo vodo in ga poskusimo vstaviti v kost. V nasprotnem primeru pa zob čim prej shranimo v fiziološko raztopino, mleko ali pod jezik, in poiščemo zobozdravniško pomoč,« svetuje Ana Zupančič, ustni higienik. Pri zobobolu otroku damo zdravilo proti bolečinam (ne antibiotik), očistimo zobe in gremo k zobozdravniku.

Črne pikice na zobeh

Brez pregleda pri zobozdravniku se črne pikice na zobeh ne morejo opredeliti; lahko gre za karies, ali pa za črne obloge, ki so posledica prisotnosti kromatogenih bakterij v ustni slini. Te obloge so bolj vidne na mlečnih zobeh zaradi same zgradbe zoba. So neškodljive, zob zaradi tega ne propade in ker gre le za estetsko težavo, jih pri malih otrocih ne odstranjujejo.

Sodelujoči strokovnjaki:

Ana Zupančič

http://www.sanos.si

ustni higienik, Zasebna zobna ordinacija Sanos, d.o.o.

Lidia Rahne

http://www.zd-lj.si/

dr. dent. med. spec. pedontolog

Lijana Jurečič

http://www.zd-go.si/

dr. dent. med., spec. pedontolog, ZD Nova Gorica

Gorenc Jazbec Špela

Špela Gorenc Jazbec

http://www.baby-handling.com/

dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath), Baby Handling

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here