Raba prepovedanih drog v obdobju nosečnosti je lahko povezana z zdravstvenimi posledicami pri nosečnici, plodu, porodnici, novorojenčku in otroku pozneje v življenju. Izpostavljenost prepovedanim drogam v nosečnosti in posledice so odvisni od vrste in odmerkov, poti vnosa, stopnje izpostavljenosti, pogostosti in trajanja izpostavljenosti.
Raba prepovedanih drog v nosečnosti je povezana z večjim tveganjem za okužbo z virusom HIV, virusom hepatitisa C, poskusi samomora in slabšo starševsko skrbjo ali zlorabami/zanemarjenjem otrok.
Izpostavljenost prepovedanim drogam pred rojstvom je povezana z nižjo telesno težo ob rojstvu, predčasnim porodom, odstopom posteljice in kognitivno prizadetostjo otroka.
Poleg neposredne izpostavljenosti prepovedanim drogam na posledice pri otroku in materi negativno vplivajo dodatni dejavniki tveganja, kot so sočasne duševne motnje, sočasna raba več drog, stresorji iz okolja, nedostopna ali omejena predporodna zdravstvena oskrba.
Posledice izpostavljenosti najpogostejšim prepovedanim drogam v nosečnosti
Kanabis (marihuana)
Kanabis je najpogosteje uporabljena prepovedana droga. Raba kanabisa v nosečnosti je povezana z nižjo telesno težo in manjšo velikostjo ob rojstvu, predčasnim porodom, pogostejšim zdravljenjem v intenzivni enoti. Nekateri avtorji povezujejo rabo kanabisa v nosečnosti ter izpostavljenost kanabisu pred rojstvom z negativnimi vplivi na rast možganov pri plodu in mladostniku, slabšo pozornostjo, slabšim razvojem in izvajanjem funkcijskih sposobnosti in veščin, slabšimi akademskimi dosežki, pogostejšimi vedenjskimi motnjami.
Posebno pozornost je treba nameniti izpostavljenosti otroka pasivnemu kajenju kanabisa. Kajenje marihuane in tobaka predstavlja podobna tveganja za zdravje nosečnic (pogosto marihuani dodajo tobak in/ali so hkrati kadilci tobaka): respiratorne bolezni (npr. kronična obstruktivna bolezen pljuč), upad respiratornih funkcij, tveganje za raka pljuč. Na voljo ni podatkov o razširjenosti rabe kanabisa med slovenskimi nosečnicami. Večina nosečnic preneha z rabo v obdobju nosečnosti.
Stimulansi:
Kokain
Raba kokaina v nosečnosti je povezana s tveganji za spontani splav, predčasni razpok jajčnih ovojev, odstop posteljice, prezgodnji porod, nizko porodno težo in premajhno velikost za gestacijsko starost ob rojstvu. V primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami je raba kokaina v nosečnosti povezana z več obravnavami v službah nujne medicinske pomoči zaradi miokardnega infarkta, motenj srčnega ritma, povišanega krvnega pritiska ter posledic na respiratornem in centralnem živčnem sistemu.
Glede dolgoročnih negativnih posledic pri otrocih, ki se odražajo kot težave v razvoju govora, motorike in kognitivnih sposobnosti, so ugotovitve inkonsistentne, kar nekateri avtorji razlagajo kot rezultat prisotnosti več hkratnih vplivov iz okolja, kot so npr. disfunkcionalno starševstvo, sočasna raba več drog v nosečnosti, nestabilno in kaotično družinsko okolje.
Izpostavljenost kokainu v prvem trimesečju nosečnosti povezujejo z manjšim obsegom glave, slabšim kratkoročnim spominom pri otrocih, delinkventnim vedenjem otrok in mladostnikov, zgodnejšo spolno aktivnostjo in zgodnejšim začetkom rabe psihoaktivnih snovi pri mladostnikih.
Posledice izpostavljenosti kokainu v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti so manj poznane, kar je verjetno povezano s podcenjenostjo problematike in slabšim poročanjem. Med najpogostejšimi posledicami pri otrocih strokovnjaki izpostavljajo vedenjske motnje.
Metamfetamin
Raba metamfetamina (sintetični stimulans) v nosečnosti je povezana z izgubo ploda, intrauterino smrtjo ploda, predčasnim porodom, nižjo telesno težo ob rojstvu in manjšo velikostjo za gestacijsko starost, preeklampsijo in gestacijsko hipertenzijo nosečnice ter razvojnimi in vedenjskimi motnjami pri otroku.
Opioidi
Opioidi vključujejo heroin in sintetične opiate. Nemedicinska raba opioidov v nosečnosti je povezana z različnimi zdravstvenimi posledicami, kot so tveganja, povezana z intravenoznim vnosom opioidov (izmenjava igel in/ali drugega pribora za injiciranje, okužbe z virusom HIV, hepatitis C) in zastrupitev (angl. overdose).
Izpostavljenost opioidom v nosečnosti je povezana s tveganji za nosečnico in plod/novorojenca/otroka kot so: prezgodnji porod, nizka porodna teža, manjša velikost za gestacijsko starost, krvavitve v zadnjem trimesečju, toksemija, respiratorne težave, višja umrljivost, neonatalni abstinenčni sindrom, sindrom nenadne smrti, manjši premer lobanje in vedenjske motnje.
Neonatalni abstinenčni sindrom
Neonatalni abstinenčni sindrom (NAS) ali odtegnitveni sindrom pri novorojenčku se pojavi ob rojstvu in je posledica nenadne odtegnitve, ker ni več izpostavljen drogi kot je bil v času nosečnosti, ko so droge iz materinega krvnega obtoka še prehajale skozi posteljico. Opioidi zlahka prehajajo skozi posteljico in skozi žilno-možgansko bariero nosečnice in ploda. Plod pri dlje trajajoči izpostavljenosti heroinu sčasoma razvije toleranco in telesno odvisnost. Odtegnitev opioidov pri nosečnici po predhodni dolgotrajni izpostavljenosti vodi v pojav odtegnitvene simptomatike pri materi in otroku, plod bo tako izpostavljen večjemu tveganju za stres in smrt, zato je potrebno zdravljenje z zdravili.
NAS se najpogosteje kaže kot tresenje (tremor), prekomerna razdražljivost, intenziven ali vztrajen cvileč jok in pogosto odvajanje tekočega blata. Redko so prisotni epileptični napadi. Najprej se pokažejo pretiran cvileč jok, nemir, razdražljivost, tremor in izraziti refleksi. Razdražljivost lahko vodi v agitacijo, motnje spanja in neutolažljiv jok. Prisotne so lahko tudi nihanje telesne temperature, potenje, kihanje, zehanje in sprememba barve kože. Pridružijo se lahko tudi motnje dihanja in srčnega utripa, bruhanje, motnje hranjenja, mišična napetost, neurejeni gibi, hiperaktivnost (t. i. Morojev refleks), sesanje zapestij ipd.
Vsi novorojenčki, ki kažejo znake NAS, ne potrebujejo nujno zdravljenja z zdravili, potrebujejo pa podporno zdravstveno oskrbo.
Ukrepi za prenehanje uporabe prepovedanih drog med nosečnostjo in dojenjem
Če nosečnica ne zmore sama prenehati z uporabo prepovedanih drog, naj ne odlaša in naj takoj poišče strokovno pomoč. Izbrani lečeči zdravnik bo lahko ocenil njeno zdravstveno stanje ter jo usmeril v obravnavo v ustrezne strokovne službe pomoči.
Najbolj varna zaščita za otroka je abstinenca od drog. Prepovedane droge prehajajo iz nosečnice na otroka preko posteljice in do možganov, ki se pri otroku razvijajo ves čas nosečnosti in so zato še posebej ranljivi.
