Izogibajte se škodljivcem v prehrani

0
94

Ko otrok začne s prvimi žličkami hrane, se pričnejo tudi vprašanja o tem, kakšno hrano izbrati, da ga ne izpostavljamo snovem, ki bi bile lahko škodljive njegovemu zdravju. Zaradi pomanjkanja znanja in številnih nasprotujočih si virov informacij ter mnenj v družbi smo glede tega še bolj negotovi. Zaskrbljeni smo zaradi ostankov pesticidov, ostankov antibiotikov, potencialno škodljivih aditivov za živila. Prav aditivi za živila so v prehrani otrok kmalu prisotni, saj nekatere od njih vsebuje že industrijsko pripravljena hrana za dojenčke in malčke. Ne glede na to, da so nekateri aditivi v prehrani otrok popolnoma nepotrebni (npr. barvila, sladila) in se jim skušajte v prehrani otrok čim bolj izogibati, pa so nekateri v sodobni pridelavi hrane ponekod nujni, saj nas ščitijo pred okužbami in vnosom škodljivih snovi, ki bi lahko nastale v hrani med skladiščenjem. Če več pozornosti namenite sveži pripravi zdrave hrane za vas in vašega otroka, enostavno odpadejo tudi mnoge skrbi glede aditivov in drugih snovi v hrani.

Prehranjevalne navade, ki jih bo otrok dobil v otroštvu, bo prenesel v odraslo dobo, zato morate odgovorno poskrbeti za zdrav način prehranjevanja.

Skrbnost pri izbiri

Otroci so zaradi nižje telesne teže in rasti občutljiva skupina indrugače doživljajo okolje kot mi odrasli. Otroci se plazijo, raziskujejo svet z rokami in usti, vse nesejo v usta, vse okušajo in tipajo, čutijo – delujejo z vsemi čutili. In ravno zato na njih v okolju prežijo številne nevarnosti; od zraka, ki ga dihajo, do zemlje (npr. peskovniki), na kateri se igrajo, pa vse do igrač, ki jih nesejo v usta (iz  njih se ob slinjenju lahko izločajo snovi, ki so zdravju nevarne, ali ker se iz njih izločijo majhni delčki). Za otroke je hrana v začetku igrača. Majhni otroci glede na svojo telesno težo pojedo velike količine hrane in so zato določenim neželenim onesnaževalom kot so strupeni elementi, okoljska onesnaževala, ostanki pesticidov in veterinarskih zdravil v živilih, veliko bolj izpostavljeni. Splošno priporočilo: bodite pozorni na to, kakšno hrano kupujete, berite oznake na embalaži, poskrbite za sezonsko in čim bolj mešano in čim manj predelano hrano.

Vpliv strupenih elementov na zdravje otrok

Med strupene elemente prištevamo svinec, kadmij, živo srebro, arzen in druge. To so snovi, ki v živila prehajajo iz okolja, bodisi zato ker so v zemlji naravno prisotne ali pa so posledica delovanja človeka. Okolje je ponekod onesnaženo s svincem (tudi v Sloveniji), kadmija je več v okolici industrijskih središč, živo srebro se izpira s površin v morje in preko morskih organizmov prehaja v prehranjevalno verigo, arzen je naravno prisoten v zemeljski skorji in počasi prehaja v rastline in s tem tudi v hrano. Teh snovi okoli nas in njihovih strupenih učinkov se že dalj časa zavedamo, zato poznamo tudi ukrepe, s katerimi se lahko pred njihovim delovanjem zaščitimo. Vemo, da so prisotni v okolju, zato se jih v hrani redno spremlja, nadzoruje ter ukrepa, če je potrebno. Izpostavljenost ljudi mora biti čim nižja. Ne moremo natančno določiti v katerih živilih lahko najdemo strupene elemente, ker je to odvisno tudi od okolja, kjer so živila pridelana. Za živo srebro vemo, da ga največ vnesemo z morsko hrano (školjke in mastne ribe) pa tudi z glivami. Zato je priporočilo dr. Urške Blaznik, univ. dipl. kem., spec. san. kem., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da so za otroke školjke, morske alge in gobe manj primerne. Uživanje večjih mastnih morskih rib, kot je npr. tuna, pa naj bo omejeno na manjšo porcijo enkrat tedensko.

Prekomerno vnašanje soli

Po zadnjih podatkih prehranskih raziskav, predelana hrana pogosto vsebuje prekomerne količine soli, ki pa je sicer pomembna za normalno delovanje organizma. Prva hrana, zelenjava, ki jo otrok dobi, naj bo nesoljena, saj se okusa (pre)soljene hrane hitro navadimo. Otroci bodo že z običajnimi živili zaužili zadostne količine soli, zato že pripravljene hrane pri mizi ne dosoljujte, okus bolj zdravo spreminjajte tudi z različnimi zelišči in začimbami. Vir soli v prehrani prebivalcev Slovenije so kruh, krušni izdelki ter mesni izdelki. Slednji so tudi sicer manj primerni v prehrani otroka.

 

Industrijska priprava kruha se v zadnjem času spreminja v zdravju bolj koristne izbire, vendar je povezana z uporabo številnih aditivov, ki izboljšajo teksturo ter obstojnost kruha. Za prehrano otrok spodbujamo peko kruha v domači pečici, pri tem smo namreč lahko bolj pozorni na vsebnost soli. Pri domači pripravi kruha lahko uporabljate različne moke (pšenična, pirina, ržena, ovsena, riževa, ajdova) in dodate dodajamo kosmiče, semena, zelišča. Doma pečen kruh tudi prijetno diši.

 

Akrilamid – stranski produkt pečenja

S peko kruha je lahko povezana tudi prisotnost kemikalije akrilamid, s katero se sicer srečujemo že tisočletja, odkar je človek začel uporabljati ogenj pri pripravi hrane iz žit, vendar je bila njegova potencialna škodljivost odkrita šele v zadnjih desetletjih. Akrilamid namreč nastaja pri toplotni obdelavi hrane, kot stranski produkt t. i. reakcij rjavenja, ki sicer vodijo v vsem nam zelo prijetne vonjave npr. pečenega krompirja, kruha, pražene kave ipd.

V zadnjih letih je bilo s številnimi analizami ugotovljeno, da je vsebnost akilamida v živilih različna, in sicer je odvisna od vrste živila (v živilih z več ogljikovimi hidrati nastaja več akrilamida). Količina nastajanja akrilamida se povečuje glede na čas pečenja. Odvisna pa je tudi od temperature in pogojev praženja in pečenja ter količine asparagina (aminokislina) v živilih. Raziskave so pokazale, da nastaja pri pripravi hrane na temperaturi višji od 120 °C. Pri temperaturi pod 120 °C nastane bistveno manj akrilamida, kot pri cvrtju nad 175 °C.

Ocenjeno je bilo, da bi prav otroci z uživanjem krompirjevega ali zelenjavnega čipsa, krekerjev, ocvrtkov, pečenega/praženega/ocvrtega krompirja, prepečenca, kruha in pekovskih izdelkov, procesiranih žit oz. kosmičev za zajtrk, piškotov (tudi doma pripravljenih piškotov iz pečice), lahko zaužili znatne količine akrilamida. Zato je bilo s strani proizvajalcev teh kategorij živil narejenih precej prilagoditev proizvodnje, z namenom, da bi se izpostavljenost akrilamidu znižala npr. praženje pri nižjih temperaturah, izbira sort krompirja ipd. Nekaj enostavnih postopkov za zaščito pred akrilamidom pa lahko izvajate tudi v domači kuhinji.

Priprava hrane na temperaturi pod 120 oC

Večinoma uporabljajte postopke toplotne obdelave hrane pri temperaturah pod 120°C, to so kuhanje, parjenje in dušenje hrane. Medtem ko zmerno uporabljajte pripravo hrane s pečenjem (tudi v pečici), cvrtju pri višjih temperaturah (tudi fritezam) pa se izogibajte. Ponujamo vam še nekaj nasvetov, kako zmanjšate izpostavljenost akrilamidu v prehrani:

Vir. www.Prehrana.si
  • Jedilnik naj bo raznovrsten, z obilico surovega sadja in zelenjave. Pečena in ocvrta hrana naj bo zgolj izjema.
  • Čips in pomfri naj bo na jedilniku le občasno, in v manjših količinah.
  • Izogibajte se zažgane ali pa temnorjavo zapečene hrane. To velja za toast ter tudi kruh in pekovske izdelke.
  • Pri pripravi pomfrija se priporoča, da se krompir najprej skuha ali blanšira in šele nato ocvre. Ne hranite krompirja na temperaturi, nižji od 8 °C, saj se pri nižjih temperaturah škrob spreminja v sladkor in posledično se pri pečenju tvori več akrilamida.
  • Krompir pecite v čim večjih kosih, najbolje skupaj z lupino.
  • Izberite nepražene oreščke. Tudi nekatero suho sadje (npr. slive, hruške), lahko vsebuje akrilamid.
  • Hrano pecite tako dolgo, da bo pripravljena za uživanje in ne dlje na visokih temperaturah.
  • Izogibajte se zapečeni skorji. Pri pripravi mesa pa bodite kljub temu pozorni, da je dovolj pečeno.

 

 

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Urška Blaznik

http://www.nijz.si/

univ. dipl. kem, spec. san. kem., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here