Izgovorjava težjih glasov: Govora se otrok uči s posnemanjem okolice in uporabo v interakciji v družini, vrtcu. Pod težje glasove, ki jih otroci tudi sicer največkrat napačno izgovarjajo uvrščamo sičnike (S, Z, C), šumnike (Š, Ž, Č) ter glasa L in R. Za nekatere je lahko najtežji tudi drug glas, npr. K ali G. Ponudite mu zabavne, interaktivne in poučne priložnosti učenja izgovorjave.
Izgovorjava težjih glasov in vaje izgovorjave
Starši lahko otroka z določenimi aktivnostmi – igrami z govorili (jezikom, ustnicami, zobmi) spodbujate sami. Logoped vam bo pokazal specifične vaje. Poleg splošnih vaj za razgibavanje, logoped določi še dodatne vaje, prilagojene posameznemu otroku, če so identificirane težave pri razvoju izgovorjave določenih glasov. Čeprav večina staršev redno spremlja logopedsko terapijo, je ključno redno vaditi doma. Pri tem si lahko pomagate z video posnetki, aplikacijami ali drugi koristni pripomočki za govorno terapijo.
Učenje glasov
| GLAS | UČENJE IZGOVORJAVE | OPONAŠATE LAHKO |
| glas L | dvig jezika za zgornje zobe, položaj zadrži, ustnici pa sta srednje razmaknjeni | zvok letala |
| glas S | stisk zob v nasmeh, jezična konica je za spodnjimi zobmi (se jih ne dotika), zrak pa izpihne po sredini | slikanje kače |
| glas Š | spodbujanje k stisku zob in ustnico postavi v šobo, konica jezika je blizu zgornjih dlesni, zrak se izpihne po sredini (lica se ne napihnejo) | pihanje vetra |
| glas R | tleskanje z jezikom, labranje-jezično konico se prisloni na sprednji del neba in nato hitro giblje naprej nazaj po ustnem nebu | tleskanje – oglašanje konja, labranje – oponašanje klepetulje |
| glasa K in G | pozicija ust in jezika je enaka, glasova se razlikujeta v zvenečnosti (glas G – zveneč (glasilki vibrirata) in glas K – nezveneč (glasilki ne vibrirata)) – jezik je položen za sprednje spodnje zobe oz. na ustno dno in minimalno povlečen nazaj (koren jezika in mehko nebo se stikata). | za K kašljanje (kratki K-ji) ali jezna mačka
za G oglašanje race ali grgranje |
GingoTalk
Na spletnem portalu za spodbujanje govora in jezika GingoTalk so podani nasveti, igre in videi, ki starše in otroke natančno vodijo do postavitve določenih glasov. Najdete tudi druge usmerjene članke, brezplačna gradiva, video vsebine, zvočne pravljice in usmerjene didaktične materiale, ki otroka spodbujajo, da se na področju govorno-jezikovnega razvoja ustrezno razvija in doseže svoj maksimalni potencial. Večina vsebin je dostopna brezplačno.
Lahkonočnice
V aplikaciji Lahkonočnice so na voljo kratke zvočne pravljice, ki jih ustvarjajo domači avtorji, prebirajo pa jih priznani dramski igralci in stanovalci domov starejših občanov. Lahkonočnice so popestritev slovenske pravljice, ki otrokom in staršem ponujajo kakovostne brezplačne vsebine. Njihovo pedagoško vrednost potrjujeta dr. Tjaša Jakop, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ter psihologinja in književnica Zvezdana Majhen, ter drugi strokovnjaki posameznih področij. Starši otrok v starosti 3 do 8 let jih uporabljajo za uspavanje, zabavo, učenje in pogovor o težjih temah.
Aplikacija MIKI
Aplikacija MIKI – Mobilni interaktivni komunikator (prej MojKomunikator) omogoča učenje slovenskega jezika, zvočno prenašanje sporočil ter sestavljanje povedi s pomočjo simbolov. Podpira komunikacijo tistih, ki imajo težave pri govorjenju in je koristna za učenje novih besed ter sestavljanje povedi (za otroke, ki se učijo govoriti; za tujce, ki se učijo slovenskega jezika). Aplikacijo sta na razpis MZIŠ prijavili OŠ Milke Šobar – Nataše, Črnomelj in OŠ Dragotina Ketteja, Novo mesto.
Uporaba pomanjševalnic staršev
Za govorno-jezikovni razvoj bodite otroku ustrezen govorni zgled. Uporabljajte slovnično pravilne besede, stavke ter govorite primerno počasi. Pomanjševalnice uporabite izjemoma, stalno pa nikakor ne, niti »pootročenega govora«. Pasjemu mladičku bomo rekli kužek ali psiček. Ni pa primerno, da govorimo ajat/čičat/papcat. Kuža aja/papa/čiča, ustrezni izrazi so Kuža spi/je/sedi/dela hou, hou.
Mlajšemu otroku podajte krajše besede, stavke in tudi lažje izraze z namenom, da jih bo hitreje povzel in uporabil. To so izrazi kot je Hop, opa!, ko se igramo z žogo ali Am!, ko se prehranjujemo, ali Ej!, Hej!, Pa-pa!, ko pozdravimo. Mlajšemu otroku ponudite izraze za različno oglašanje živali, idr. Razlog, da se izogibamo pomanjševalnic je predvsem ta, da so to običajno daljše besede, zato se jih otrok tudi težje nauči in v govoru pravilno uporabi (Primer: sok – sokec, sir – sirček, čaj – čajček, kruh – kruhek), hkrati pa jih v odrasli dobi v svojem besednjaku ne bo uporabljal in mu pravzaprav ne koristijo.
Uporabni viri in povezave:
Več o slušni pozornosti in izgovorjavi preberite na:
Kavšek Vrhovec, Petra in Dolinar, Meta. Gingo nas uči glas (https://www.gingotalk.com/blog/).
Jugovič, Glorija. Način in mesto tvorbe glasov (https://vrtectrnovo.si/).
Batagelj, Borut, Mojca Galun in Franc Solina. Vadba pravilne izgovorjave skozi igro. 2015. (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko, https://core.ac.uk/reader/77923232).
Kupec, Blažej. 2022. Šest slovenskih aplikacij, ki so v svetovnem vrhu (https://manager.finance.si/9003120/).
Lahkonočnice (https://www.lahkonocnice.si/).
Center za strokovno pomoč in podporo otrokom ter mladostnikom s posebnimi potrebami in njihovim družinam (https://cspp.splet.arnes.si/).
Predstavitev aplikacije miki (https://mikikomunikator.splet.arnes.si/).
Onuk, Anja, Društvo logopedov Slovenije. Prepoznavanje otrokovih komunikacijskih poskusov in odzivanje nanje. (http://dlogs.si/).
