Kritično mišljenje je temeljna veščina, ki otroku pomaga razumeti svet, presojati informacije in sprejemati samostojne ter premišljene odločitve. Če želimo, da otrok razvije to pomembno sposobnost, ga moramo že zgodaj spodbujati k raziskovanju, opazovanju, sklepanju in iskanju različnih rešitev. Eden najboljših načinov za to so igre za spodbudo kritičnega mišlenja, saj združujejo učenje, zabavo in sodelovanje. Spodaj je predstavljenih nekaj preprostih, a zelo učinkovitih iger, ki jih lahko vključimo v vsakdanji domači ali šolski prostor.
1. Igra “Kaj bi bilo, če bi”
- Prva igra je namenjena spodbujanju razmišljanja o vzrokih in posledicah ter razvijanju domišljije in analitičnih spretnosti.
- Odrasel otroku postavi vprašanje, ki se začne z besedami “Kaj bi bilo, če bi.” Vprašanja so lahko povsem preprosta ali pa nekoliko bolj zapletena. Lahko na primer vprašamo “Kaj bi bilo, če bi vsi ljudje lahko leteli” ali “Kaj bi bilo, če bi morala vsa vozila voziti samo naravnost.”
- Otrok nato razmišlja o tem, kakšne bi bile posledice take situacije. Pri tem ni pomembno, da najde pravilni odgovor, saj igra ne temelji na pravilnosti, temveč na procesu razmišljanja. Otroka spodbuja, da pove, zakaj tako misli, kako si predstavlja spremembe in kaj bi to pomenilo za ljudi, živali ali svet okoli njega. Ta igra pomaga graditi veščine predvidevanja, logičnega sklepanja in povezovanja različnih elementov situacije.
2. Igra “Poišči napako”
- Druga igra je odlična za urjenje sposobnosti preverjanja informacij ter prepoznavanja netočnosti in nelogičnosti.
- Odrasel otroku pove kratko zgodbo, opis predmeta, dogodek ali trditev, v kateri je namerno skrita napaka. To je lahko dejanska napaka ali logična nedoslednost.
- Na primer “lahko bi rekli, da se luna podnevi stopi, zato je ne vidimo ali “avto plava po cesti, ker ga poganja voda iz reke.”
- Otrokova naloga je, da napako prepozna in razloži, zakaj ni pravilna. Ko otrok razmišlja o napaki, razvija sposobnost opazovanja, dvoma, primerjanja informacij ter utemeljevanja svojega razmišljanja.
- Pomembno je, da otroku postavimo dodatna vprašanja, kot so “kako veš, da to ni res” ali “kaj bi se zgodilo, če bi bilo to pravilno.”
- Tako ga vodimo k analizi informacij in k razvijanju argumentirane razlage.
3. Igra “Nove rabe za predmet”
- Tretja igra spodbuja ustvarjalno mišljenje, ki je tesno povezano s kritičnim. Čeprav se zdi ustvarjalnost na prvi pogled nekaj povsem drugega, jo potrebujemo pri iskanju novih rešitev, razumevanju problemov in prilagajanju različnim situacijam.
- Igra poteka tako, da odrasel izbere vsakdanji predmet, na primer pisalo, skodelico ali ključ, nato pa otrok razmišlja o tem, kako bi predmet lahko uporabili še drugače, kot je njegova običajna raba.
- Pri skodelici lahko otrok na primer pove, da bi lahko služila kot boben, kot past za žuželke ali kot majhna hiša za igračko.
- Medtem ko se morda zdi, da gre zgolj za domišljijsko igro, otrok v resnici razvija sposobnost, da predmet ali situacijo vidi iz novih zornih kotov.
- Tako trenira fleksibilnost mišljenja, kar je nepogrešljivo pri kritičnem razmišljanju.
Kako igre vključiti v vsakdan
Igre lahko vključimo v vsakdanje trenutke, na sprehodu, med vožnjo v avtu, pri kosilu ali pred spanjem. Ni potrebe po posebnih pripravah ali materialih. Pomembno je le, da igro vodimo z odprtimi vprašanji in da otroku dovolimo razmišljati samostojno. Z rednim igranjem se otrok navaja, da razmišlja kritično tudi izven igre, v resničnih situacijah, pri pogovorih in pri reševanju težav.
