Igrala

0
548
Razvoj sposobnosti
Razvoj sposobnosti

Izogibati se je treba zarjavelih, slabo pritrjenih, poškodovanih ali pokvarjenih igral ter igral z neustrezno podlago.

Preden se z otrokom odpravite na igrišče oziroma na igrala, se najprej z njim pomenite o varni igri in o tem, kaj se lahko počne in česa ne, seveda na otroku razumljiv način, primeren njegovi starosti. Tja se odpravite skupaj, kjer mu lahko poveste, na kaj mora biti pozoren, še prej pa sami preverite, ali so igrala takšna, kot morajo biti.

Urejeno javno igrišče mora imeti ob vhodu na tabli tudi podatek o lastniku ali skrbniku. Če opazite kakršnokoli nepravilnost, je ne popravljajte sami (!), pač pa nanjo opozorite prisotne, napako pa javite lastniku oziroma skrbniku, da jo strokovno popravi ali celo odstrani.

Tako za javna igrišča kot tudi za igrala doma velja:

  • namestite igrala, primerna otrokovi starosti,
  • zagotovite primerno podlago pod in okoli igral (guma, leseni ostružki, lubje in pesek),
  • pazite na primerno razdaljo med igrali, drevesi, morebitno ograjo in klopmi,
  • pazite na luknje, odprtine, v katerih se otrok lahko ujame in zaduši,
  • igrala naročajte le pri preverjenih dobaviteljih, ki naj vam jih tudi montirajo; ob naročilu lahko od dobavitelja zahtevate informacijo o proizvajalcu (uvozniku), tehnično dokumentacijo o izdelavi igral in podlage (predvsem informacijo o konstrukciji naprave, dimenzijah, seznam priporočenih rezervnih delov, uporabljenih materialov, barv in lakov), navodila o pravilni montaži, navodila za uporabo s podatki o varnih razdaljah, ki jih je treba obdržati med igrali, načini pregledovanja in vzdrževanja, certifikate in druge dokumente, ki potrjujejo skladnost igral s standardoma SIST-EN 1176 oz. SIST-EN 1177,
  • NE kupujte igral brez navodil za uporabo in vzdrževanje,
  • igrala redno vzdržujte: izrabljene elemente zamenjajte, primerno zaščitite in prebarvajte; če se le da, pri menjavi uporabljajte originalne nadomestne dele.

Najpogostejše poškodbe na otroškem igrišču so padci na (pre)trdo podlago in zadušitev zaradi zatikanja posameznih kosov otroških oblačil v igrala (npr. šalov, vrvic, torb, povodcev za živali in vezalk).

Trampolin

»Trampolin je igralo, ki poleg motoričnih sposobnosti otroka, razvija in spodbuja tudi njegov občutek za ravnotežje«, pravi dr. Terezija Ftičar, specialistka šolske medicine in nadaljuje: »Gre načeloma za dobro igralo, vendar le, če je tehnično brezhiben in varen. Starši naj se nasploh izogibajo cenenim igralom.« Pri nakupu bodite pozorni na njihovo kakovost in navodila specializiranih trgovcev: imeti mora dovolj močno konstrukcijo, dolge in kvalitetne vzmeti, opno za skakanje iz primernih materialov, poleg tega pa bodite pozorni tudi na obrobne blazine in zaščitno mrežo, ki varujejo skakalce ob padcih. Trampolin postavite na travo ali drugo mehkejšo podlago, kjer ne more drseti, poleg tega pa je tam manjša možnost poškodb nog samega trampolina. Med igro naj bodo otroci, zlasti mlajši, ves čas pod nadzorom in starši morajo paziti, da na njem ni preveč otrok hkrati. »Otrok naj napravo spoznava postopoma. Možnost poškodb, udarnin in zvinov se z napredovanjem otroka tako zmanjša«, še dodaja dr. Ftičar. Ob rednem vzdrževanju in primerni uporabi, se bodo vaši otroci veselo in varno zabavali ob skakanju, pri tem pa jačali kosti in sklepe ter krepili hrbtenico.

Poganjač, skiro in kolo

Otroci postanejo spretni s kolesom približno pri štirih ali petih letih, vendar so za samostojno vožnjo v prometu zreli šele pri desetih letih. Na razvojni poti otroka do vožnje s kolesom mu zato najprej ponudite poganjača – gre za »enostavno sredstvo za premikanje, ki je namenjeno otrokom, starejšim od dveh let. Otroci se v normalnih pogojih sami naučijo vožnje s poganjačem, ker lahko uporabljajo hojo v smislu varnega in znanega poteka gibanja« so zapisali na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota (ZZV MS). Prek igre se tako razvijajo otrokove motorične sposobnosti ter vzdrževanje ravnotežja, upravljanje s krmilom ter uravnavanje hitrosti. Poganjač razvija senzomotorične, kognitivne in socialne sposobnosti kot so ravnotežje, koordinacija, funkcionalnost gibanja, zaznavanje in upoštevanje okolja ter mnoge druge. Primernejši so od triciklov ali podpornih stranskih koles, ki se jih pritrdi na otroško kolo, saj se otroci preveč zanašajo na njihovo podporo in ob izgubi ravnotežja nepravilno odreagirajo ter padejo.

Nekoliko kasneje je primeren skiro, ki kot pravijo v ZZV MS, »izostri čut za ravnotežje in držo stoje ter rolanje na eni nogi, ki z istočasnim krmarjenjem zahteva veliko spretnosti in vzdržljivosti«. Na trgu poleg običajnega skiroja, obstaja tudi tak, ki stoji sam. Slednji je zaradi svoje stabilnosti, kvalitetnih materialov, lahkega upravljanja, izredno nizke teže primeren že za dvoletnike. Čeprav neobvezno, so izredno priporočljivi čelada in ščitniki, skiro pa lahko olepšate s primerno torbico, kamor lahko skrijete kakšen prigrizek ali kaj podobnega. Skiro razvija gibalne sposobnosti otroka, poleg tega pa na ta način samostojno (pod nadzorom odraslih) spoznava okolje in gibanje na prostem.

Otrok, ki je vajen poganjača in/ali skiroja, brez težav napreduje s kolesom, ki mora biti primerno opremljeno: imeti mora zvonec ali hupo, luč spredaj in zadaj, bočne odsevnike, rdeče odsevnike zadaj ter rumene v pedalih in pa brezhibno sprednjo ter zadnjo zavoro. K večji varnosti pripomorejo tudi ščitnik verige, blatniki, primerne in dovolj napihnjene pnevmatike, dober sedež, ki mora biti raven in se ne sme premikati, ogledalo ter odsevni distančnik. Obvezna je čelada.

Na ZZV-MS svetujejo, da mora biti »kolo prirejeno tako, da lahko otrok brez težav z obema rokama doseže in drži krmilo ter lahko s celim stopalom doseže tla.« Manjši padci na začetku učenja vožnje s kolesom omogočajo učenje pravilnega padanja, kar dolgoročno prepreči resnejše poškodbe, zlasti padce na glavo. »Z izboljšano kontrolo gibanja se znižuje tudi tveganje morebitnih poškodb: izučen in izurjen čut za ravnovesje in sposobnost hitrih reakcij v primeru nevarnosti, preprečujeta morebitne nevarne padce in nesreče.« Kolesarjenje omogoča razvoj živčnih celic ter oskrbi celotno telo s kisikom, kar omogoča boljšo koncentracijo in mišljenje. »Skozi gibanje otrok spoznava svoje telo ter se nauči ravnanja s svojimi sposobnostmi in močmi«, poleg tega pa samozavedanje in pozitiven odnos do okolja krepita otrokovo samozavest.

Sodelujoči strokovnjaki:

dr. Terezija Ftičar

specialistka šolske medicine, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here