Hrana vpliva na inteligenčni kvocient

0
499
Inteligenčni kvocient
Inteligenčni kvocient

Strokovnjaki so z izsledki znanstvenih študij potrdili, da optimalna prehrana otroka pomembno vpliva na inteligenčni kvocient posameznika. Prehrana otroka se oblikuje doma ob mizi.

Strokovnjaki so z izsledki znanstvenih študij potrdili, da optimalna prehrana otroka pomembno vpliva na IQ posameznika. (IQ – inteligenčni kvocient velja za splošno priznano merilo inteligence). Optimalna prehrana, ki je v skladu s prehranskimi priporočili, je sledeča:

  • 50-55 odstotkov zaužite energije naj predstavljajo ogljikovi hidrati (žita, krompir,testenine, riž, zelenjava, sadje),
  • največ 35 odstotkov zaužite energije naj predstavljajo maščobe,
  • preostalih 10-15 odstotkov vnosa energije naj predstavljajo beljakovine – polovica živalskega izvora (mleko, meso, ribe, jajca) in polovica rastlinskega izvora (žita, krompir, stročnice).
  • Prevelik vnos nasičenih in trans maščobnih kislin vpliva na povišanje skupnega holesterola in škodljivega LDL holesterola v plazmi, kar ima za posledico povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kajti nastanek ateroskleroznih poškodb ožilja se prične – verjeli ali ne – že v predšolskem obdobju.
  • V prehrani otrok so glavni viri trans maščobnih kislin maščobe za cvrenje, industrijski namazi, pekarski izdelki in industrijsko pripravljena hrana. Nasičene maščobne kisline se nahajajo predvsem v maščobah živalskega izvora, zato jih uživamo le občasno in se izogibamo mesnim izdelkom, ki vsebujejo veliko maščob.
  • Najbolj priporočljiva olja so olivno olje, ekstra sončnično olje, olje oljne repice, sojino olje. Povsem neprimerna sta palmino in kokosovo olje, saj vsebujeta veliko nasičenih maščobnih kislin. Žal v industrijsko ocvrtih živilih najpogosteje uporabljajo palmino olje, ki ima najnižjo ceno na svetovnem trgu.

Pa še nekaj priporočil o prehrani:

  • Naša prva skrb mora biti vedno to, da otroku ponudimo čim bolj pestro hrano z veliko zelenjave in sadja. Še posebej ekološko pridelana hrana ima v sebi zelo veliko hranljivih in varovalnih snovi: vitaminov, mineralov in sekundarnih rastlinskih snovi.
  • Danes v Sloveniji praktično ni presuhih otrok, je pa veliko otrok, ki so neustrezno hranjeni. Ni dovolj, da je otrok sit – važno je predvsem, kaj je pojedel! Starši, ki dovolijo, da otrok vsakodnevno uživa pašteto za večerjo in čokolino kot prvi jutranji obrok, delajo veliko napako. Njihov otrok je sicer sit, vendar je velika verjetnost, da trpi za vitaminsko-mineralno lakoto …
  • Velika nihanja v količini zaužite hrane med dnevi še niso vzrok za zaskrbljenost, kadar otrok občasno zaužije več hrane, kot jo potrebuje, to še ne vodi neposredno v debelost.

Sodelujoči strokovnjaki:

Valentina Zgubič

http://www.v-tezno.mb.edus.si/

univ. dipl. inž. živ. teh., Vrtec Tezno

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here