Hišni ljubljenček za otroka

0
608
Domaca žival
Domaca žival

Hišni ljubljenček za otroka - da ali ne? Odgovor na to vprašanje ni tako preprost, saj živali niso igrače.

Živali prinašajo veliko veselja in otroka naučijo veliko stvari. Prav tako pa zahtevajo odgovornost in skrb. Popolni hišni ljubljenček ne obstaja. Obstaja veliko živali z različnimi lastnostmi. Večina otrok si želi imeti lastnega hišnega ljubljenčka. Vendar pa pred nakupom premislite o tem, ali je nakup dober za vse vpletene strani – vključno z živaljo.

Mlajši kot je otrok in manj odgovornosti kot ima, večje je tveganje, da bo kmalu izgubil zanimanje za dolgo pričakovano domačo žival. Obveznost za skrb nato pade na starše, saj je otrok še premajhen. Prevzemanje odgovornosti je sicer lahko koristno tudi za otroka. Tako se nauči, da je dnevno odgovoren za skrb.

Domača žival in vpliv na otroka

Prijateljstvo z živaljo izboljša človeške socialne odnose. Žival zapolni emocionalne in socialne potrebe, prispeva pa tudi izboljšave v psihološkem in fiziološkem zdravju. Skrb za žival vpliva na izgradnjo otrokovega samospoštovanja. Od živali, ki je odvisna od njega, se otrok lahko nauči razumeti čustva in potrebe, kar mu pomaga tudi pri vživljanju v druge ljudi. Raziskave so pokazale, da otroci, ki za žival skrbijo, kažejo višjo stopnjo vživljanja. Živali so pomemben vir socialne podpore. Otroci v stiski pogosto poiščejo tolažbo pri hišnih ljubljenčkih. Žival omogoči otroku, da se počuti brezpogojno sprejetega. Ljubeč odnos z živaljo, pomaga otroku preseči stiske. To ne pomeni, da lahko žival nadomesti ljudi. Daje lahko le čustveno oporo. Domača žival ima ugoden vpliv na razvoj govora, iz otroka izvablja besedna sporočila. Na otrokov razvoj pa vpliva navezanost na žival in ne lastništvo.

Pozitivni vpliv pri odraščanju

Živali staršem pomagajo pri razlagi različnih življenjskih dogodkov. Razumevanje tistega, kar se dogaja z živaljo, pomaga pri razumevanju človekovega rojstva, življenja in smrti. Prisotnost domače živali poveča družinsko povezanost. Ob živali preživijo družinski člani več časa skupaj. Otroci, ki odraščajo z živaljo in imajo boljše družinsko okolje so bolje razviti od vrstnikov. Prisotnost živali poveča socialne stike med ljudmi. V sodobni medicini je priznano, da skrb za žival in stik z njo lahko zavaruje pred boleznijo ali upočasni napredovanje že prisotne bolezni. Pri lastnikih živali so izmerili nižji krvni tlak in manj holesterola ter trigliceridov v krvi. Hišnega ljubljenčka si omislite, če imate izpolnjene vse pogoje za ustrezno skrb zanj.

Žival uči otroke veliko pomembnih stvari in daje prostor za izkušnje in občutke. Otroci, mlajši od 6 let živali pogosto zamenjuje z igračami in ne razumejo, da so živa bitja, s katerimi je treba skrbno ravnati. Prav zaradi tega razloga ne morejo prevzeti odgovornosti za hišnega ljubljenčka. Celotno odgovornost za žival pa otrok lahko prevzame šele pri 11. letu starosti.

Pred prihodom živali

Preden sprejmemo določeno žival v svoj dom, se mora s tem strinjati vsa družina, prav posebej pa starši, saj je to velika odgovornost. Predvideti je treba ali imamo dovolj časa, da bomo za žival pravilno in dobro skrbeli? Ji lahko zagotovimo ustrezno hrano? Ali se nam gnusi, ko ugotovimo, da lula in kaka in je to treba za živaljo čistiti? Ali imamo dovolj finančnih sredstev za veterinarja, ko nam žival zboli in ostari? Med potepuškimi mačkami je zelo razširjen mačji AIDS in mačke uplenijo veliko ptic pevk, zato je pomembno, da našo mačko izpuščamo le pod nadzorom ali jo imamo na povodcu. Enako velja za psa, vedno mora biti na povodcu, da na sprehodu ne poje karkoli ali pa ga povozi avto. In ne nazadnje moramo razmisliti, kaj bomo z živaljo, ko gremo na počitnice?

Hišni ljubljenčki in prihod dojenčka

Če je imel kužek ali muc že pred dojenčkovim rojstvom v družini prostor »hišnega ljubljenčka«, se bo moral tudi ljubljenček prilagoditi na novorojenčka in kar precej verjetno je, da bo ob tem pokazal nekaj ljubosumja. Hišni ljubljenčki namreč lahko povzamejo prostor in lastnika za svojega. Živali in majhni otroci se običajno dobro razumejo. Za otroka so živali zelo privlačne; odzivajo se in mu vračajo naklonjenost. Če je pri hiši žival, je to za otroka velika sreča, še zlasti če je edinec. Včasih se zgodi, da stvari ne potekajo najbolj gladko, še zlasti, če je bila žival v družini že pred dojenčkovim rojstvom. Ko dojenček zraste, ni vselej ravno nežen z živaljo, in tej ni všeč, da grdo ravnajo z njo in to lahko zelo jasno in odločno pokaže.

Domačemu psu je koristno že v času, ko sta mati in dojenček v porodnišnici, redno nositi domov dojenčkova oblačila, tako da se žival navadi na otrokov vonj.

Kar zadeva mačke, je potrebna večja previdnost, ker so včasih lahko tudi nekoliko nevarne: po svoje udobje se znajo zateči tudi v otroško posteljico! V prvih mesecih ne priporočajo, da bi otrok ostajal sam v sobi v prisotnosti živali, pa če je še tako prijazne narave.

Sodelujoči strokovnjaki:

Irena Furlan

http://www.zoo.si/

uni. dipl. biol., biologinja in pedagoški vodja, ZOO Ljubljana

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here