Grajenje vrednot pri otrocih do 5. leta

0
808
Grajenje vrednot
Grajenje vrednot

Nikoli ni prezgodaj za grajenje vrednot. Vedno je treba izhajati iz tega, da se gradi otrokov razvoj iz danih situacij in v ozadju tega so vedno vrednote.

V prvem letu otrok v največji meri gradi samostojnost predvsem na motoričnem/gibalnem področju, preko odnosov z različnimi osebami pa pridobiva temeljni občutek zaupanja. Potreba po samostojnosti kot psihična potreba je najbolj v ospredju okrog prvega leta. Iz močne povezanosti z eno osebo, postopoma v prvem letu širi navezanost na druge ljudi.

»Če želimo graditi otrokovo samostojnost in posledično samozavest, se mora otrok najprej čutiti sprejetega, varnega, šele nato bo čutil spodbudo, da se odpira svet, odkriva in se loteva novih izzivov. Če otrok nima temeljnega občutka varnosti, ne bo zmogel prakticirati svoje samostojnosti, temveč bo čutil strah, kasneje morda sram ali krivdo,« pojasnjuje Neža Ajdišek.

Razvoj vrednot vzporedno z razvojem

Predšolski otrok razvija vse vrednote vzporedno s svojim razvojem in jih pridobiva od svojih bližnjih; družine in vzgojiteljev, če je otrok vključen v vrtec. Vrednote pridobiva z izbranimi dejavnostmi, kvalitetno literaturo, razgovori, igro. »Vrednote so kategorije, ki jih cenimo. Prav zato je potrebno, da postanejo naš cilj, ki ga poskušamo doseči. Najpomembnejši vrednoti v predšolskem obdobju sta učenje preko igre in samostojnost. Z učenjem preko igre si vzgojitelji prizadevajo, da bi otroci pridobili znanje in izkušnje, pri samostojnosti pa je najpomembnejše, da ima otrok dovolj časa za opravljanje nalog, da ga spodbujate k dosegu cilja,« svetuje Marija Brank.

V predšolskem obdobju je otrok povsem sposoben moralnega vedenja in se sklada s predstavami odraslih o dobrem in pravilnem ravnanju. Otrok lahko v tem obdobju oblikuje celo prve sodbe o dejanjih, tako lastnih kot drugih. Sicer je usmerjen pretežno le nase in kadar upošteva želje drugih, to počne predvsem zato, da bi bil pohvaljen. Drugače začne otrok moralno soditi o pojavih in ljudeh okoli sebe nekje po tretjem letu.

Moralne vrednote otroka

»Pri grajenju otrokovih vrednot, predvsem moralnih; sprejemanje drugačnosti, empatija, solidarnost, je zelo pomemben zgled odrasle osebe, nekoga, ki je otroku blizu (starši, vzgojitelji). Od odraslega se otrok uči. Pri majhnih otrocih so reakcije (na drugačnost, predvsem fizično) njegovih bližnjih ključnega pomena. Ko otrok naleti na situacijo, ki je ne razume, pogleda odraslega in se odzove podobno kot on,« pojasni Lidija Jerše. Vzgojitelji v vrtcu so drugi starši, ključni pri oblikovanju vrednot otroka. »Kako bodo otroci sprejemali druge, npr. osebe s posebnimi potrebami, ljudi iz drugih okolij, je odvisno od naših stališč, odnosov, vedenja,  predvsem pa od naših dejanj.«

Izkustvo je najpomembnejša šola

Otroci so izrazito izkustvena bitja in ko se kaj dogodi, je treba odreagirati, videti, v katero smer gre otrok, mogoče kdaj položiti na jeziček kakšno besedo, v smislu, ali ga kaj boli, ali je žalosten. Zakaj ni univerzalnih starostnih mej pri gradnji vrednot? Irena Japelj Novak odgovarja, da je treba od situacije do situacije videti, katero vrednoto lahko vtkemo v danem trenutku. Treba je spremljati vsakodnevno dogajanje in zagrabiti priložnost za obrazložitev primerne vrednote.

Kdaj začeti vzgajati o vrednotah

Nikoli ni prezgodaj, pravi Irena Japelj Novak. Vedno je treba izhajati iz tega, da se gradi otrokov razvoj iz danih situacij in v ozadju tega so vedno vrednote. Upoštevati je treba drugačnost, različnost, jo spoznavati. Učenje preko različnih družabnih igric, da ni le knjiga in umetnost, ampak nekaj, kar dandanes še bolj pritegne otroke. V umetnosti je težko reči, kaj je prav in kaj ni, zato ob risanju ni nekaj prav in nekaj narobe. Japelj Novakova poudarja, da je absolutno treba otroke vzgajati v tem, da so nekje meje in da je tudi to vrednota. Če se naučiš upoštevati svoje meje in meje drugega ter ravnati v skladu s tem, to pomeni vrednoto že samo po sebi. Včasih starši mislijo, da je v predšolski dobi prezgodaj otroka omejevati, da ga je treba samo spodbujati, da bo zato ustvarjalen, da bo zato razvil vse svoje potenciale. Vendar omejevanje do določene mere daje otroku tudi občutek varnosti, to pa je že nova vrednota, varnost. Se pravi spoštovanje svoje lastne varnosti, varnosti drugega. Meje so lahko tudi stvar dogovarjanja, razen seveda tiste obče (kraja, uničevanje …), sicer pravila, ki se nanašajo na vsakodnevno eksistenco, lahko prilagajamo po dogovoru.

Kaj je laž in kaj resnica

»Pri otrocih, predvsem tistih, ki imajo zelo razvit domišljijski svet, se resnica pogosto prepleta z domišljijo. Pozorni moramo biti, da pri dogodkih, dejstvih, ko je resnica pomembna, otroku razložite, kaj je res in kaj je plod domišljije in se z njim resno pogovorite. Na primer, če kdo komu kaj vzame, če kdo koga užali, udari, oziroma, če se kaj resnega zgodi, takrat morate stati za resnico in to povedati – razložiti otroku, svetuje Lidija Jerše.

Literatura: Nastran Ule, M. (ur.) (1999). Predsodki in diskriminacije: izbrane socialno-psihološke študije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Dr. Maja Zupančič, dr. Janez Justin (1991): Otrok, pravila in vrednote.

Sodelujoči strokovnjaki:

Marija Brank

vzg. predšolske vzgoje

Lidija Jerše

mag. prof. predšolske vzgoje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here