Starševsko vodstvo, ki izhaja iz sočutnega starševstva temelji na stiku oziroma odnosu. Stik in odnos najprej s samim seboj, s svojim notranjim jazom, s svojimi čustvi in občutji, dobrimi lastnostmi, napakami in svojimi ranami, ki jih še morate zaceliti. Starševstvo je dvosmerni proces, v katerem rasteta starša in otrok.
V procesu odkrivanja in razreševanja vzorcev iz preteklosti starši naslovite tudi lastno potrebo po osebni rasti. Starši tako lahko prepoznate pomembnost starševskega zgleda v vzgoji. Za temelj postavite sebe, saj so vsi nameni in besede lahko prezrti, če sta vaše vedenje in zgled drugačna.
Stik starša s samim seboj bo poglobil odnos z otrokom
Če imate stik s seboj, potem ga lažje ustvarite z otrokom, saj začutite ali prepoznate njegove stiske. Zato lahko na situacije reagirate empatično, odprto, dostopno, strpno. Nasprotno vedenje, ko ne prepoznate stiske otroka, pogosto vodi v kaznovanje, kričanje in ignoriranje. Izgubite stik. V odnosu takrat čutite predvsem sebe, pozabite pa na otroka. Pomembno je samo to, kar čutite, mislite in rečete vi, starši.
Prav tako otrokovo stisko lahko čutite kot svojo, zato vas preplavijo čustva, ki vam onemogočajo, da otroka obravnavate ločeno od sebe in mu postavite jasne in odločne osebne meje (otrok se vam smili, zato mu popuščate ali dopuščate dejanja, ki škodujejo njemu samemu ali drugim okrog njega). Ob tem prav tako ne čutite stika z otrokom. V odnosu čutite predvsem otroka, pozabite pa nase. Pomembno je bolj to, kar čuti, misli in hoče malček.
Ko ste z otrokom v stiku, torej ko v odnosu čutite sebe IN otroka, energija teče v obe smeri, pomembna sta OBA. Ob vas občuti varnost, ki je temeljna potreba vsakega človeškega bitja. Večkrat kot zmorete biti varen pristan svojemu otroku (torej ohranjati stik), bolj varno navezan je otrok. Bolj kot otrok čuti varnosti v sebi, bolj je umirjen, lažje se uči novih veščin in lažje sodeluje z vami.
Otrok je ogledalo staršev
Otrokovo vedenje in nezmožnost soočanja z mejniki razvojnih obdobij je lahko odraz nezavednih ali nerazrešenih vzorcev staršev. Njegovo vedenje v vas lahko sproži mešana čustva, ki lahko za vas predstavljajo točko rasti. Če želite to prepoznati in svoje vzorce iz otroštva razrešiti, bo to pozitivno vplivalo na otroka in njegovo obnašanje se bo najverjetneje umirilo. Lahko se tudi priučite, kako se sočutno (s stikom in zgrajenim ljubeznivim odnosom, ki je hkrati odločen) odzovete na situacije. Celjenje ran iz otroštva vam omogoča, da ste v osnovi sočutni do sebe in da otroku postanete starš, ki ste si ga sami želeli v svojem otroštvu. Vaše rane nezavedno prehajajo iz generacije v generacijo (gre za transgeneracijski prenos) tam, kjer o tem ne govorite in tega ne razrešujete/celite.
