Govorni razvoj otroka

1
2760

V razvoju malčkovega besednjaka se tipično pojavita dva pomembna skoka, in sicer prvi med 16. in 20. mesecem ter drugi med 24. in 30. mesecem starosti.

Obdobja od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih in hkrati hitrih sprememb v otrokovem razvoju, kar lahko starši opazimo vsak dan posebej. Mejniki so določena ključna vedenja, ki so pomembna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju in omogočajo usvajanje bolj zahtevnih oblik vedenja. Mejnike otrokovega razvoja lahko starostno opredelimo, vendar starosti, ob katerih otroci dosegajo posamezen mejnik, niso trdno zasidrane. Vsak otrok posebej je individualen in prav tako je do določene mere individualen njegov razvoj. To pomeni, da če otrok nečesa pri enem ali dveh letih še ne zna ali ne zmore, ne pomeni nujno, da je kaj narobe z njim, ampak morda potrebuje le nekaj več časa in ustreznih spodbud in bo usvojil določeno vedenje.

Govorni razvoj ni odvisen le od otrokove starosti, ampak tudi od spodbud, ki jih je deležen v svojem okolju s strani odraslih in starejših sorojencev, ki otroku predstavljajo govorni model. Razvoj govora poteka v povezavi z nekaterimi drugimi področji razvoja, npr. razvojem otrokovega mišljenja, spomina, simbolnega predstavljanja.

Malček (od 1. do 3. leta starosti)

Večina malčkov spregovori prvo besedo v starosti med 12. in 20. mesecem, pri čemer se razumevanje besed razvije prej kot njihova raba.

Med malčki so v obsegu besednjaka velike individualne razlike. Prve malčkove besede imenujemo tudi holofraze, to so samostojne besede, ki jim malček razširi pomen (npr. z besedo »Žoga?« želi vprašati »Kje je moja žoga?«). Prve besede, ki jih govori malček, najpogosteje označujejo:

  • znane predmete in osebe (npr. mama, medo, sok),
  • preproste prošnje (npr. gor, daj, še) ter
  • rutinske dejavnosti (npr. jem).

V razvoju malčkovega besednjaka se tipično pojavita dva pomembna skoka, in sicer prvi med 16. in 20. mesecem ter drugi med 24. in 30. mesecem starosti. Obseg besednjaka se v tem obdobju lahko poveča za nekaj besed dnevno, vsi malčki pa skokov ne dosegajo pri enaki starosti.

  • Približno 1 leto in pol stari otroci so sposobni opisati dogodek in povezati dve besedi – npr. »Glej žoga.« Prve vsebine malčkovih zgodb se nanašajo na neposredno okolje in opisovanje dogodkov, ki temeljijo na določenem časovnem zaporedju ter kažejo na začetek razvoja otrokove pragmatične zmožnosti.
  • Po 2. letu starosti malček oblikuje tudi stavke iz treh ali štirih besed, ki so povezane v pravilnem vrstnem redu. Postopno oblikuje tudi podredne in priredne stavke. Malčki že zgodaj v oblikovanju večbesednih izjav usvojijo osnovni besedni red jezika, kar jim omogoča, da so tudi skrajšani in nepopolni stavki najpogosteje razumljivi poslušalcu. Hitro usvajajo slovnična pravila, ki jih pogosto tudi nepravilno posplošujejo, kar se v njihovem govoru odraža kot npr. nepravilno spreganje glagolov ali nepravilno oblikovanje množine. Posploševanje slovničnih pravil predstavlja napredek v razvoju govora, saj kaže na to, da je malček že usvojil določeno slovnično pravilo, vendar ga še ni zmožen posplošiti na nekatere, predvsem nove besede. Usvajanje novih besed in slovničnih pravil malčku omogoča, da govori tudi o predmetih in osebah, ki so odsotni, ter o preteklih in prihodnjih dogodkih.

Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)

Otrokov besednjak še vedno narašča, saj v tem obdobju otroci razumejo in govorijo veliko število različnih besed (od 2.000 do 5.000 besed). Otrok oblikuje večstavčne povedi, sestavljene iz podredij in priredij; pri čemer v stavke pogosto vključuje tudi besedi »prej« in »potem«.

  • Otroci po 3. letu starosti pripovedujejo vse bolj strukturirane zgodbe z dobro oblikovano strukturo, ki so tudi vse bolj vsebinsko in slovnično strukturirane in zapletene. Zgodbo gradijo na začetnem dogodku, razvijajo jo okoli glavnega junaka, zgodba vključuje začetek, jedro in smiseln zaključek. V zgodbi pogosto opisujejo tudi misli in čustva junakov ter njihove medosebne odnose.
  • Do 5. leta otrok razume in rabi večino slovničnih pravil, ki pa jih še vedno tudi n
    Otroka bereta knjigo
    Otroka bereta knjigo

    epravilno posplošuje.

  • Večino izjem slovničnih pravil pa usvoji do 8. leta. V tem obdobju poteka tudi razvoj nekaterih metajezikovnih zmožnosti (npr. prepoznavanje besed v stavku ter glasov in zlogov v besedi).

Za govorni razvoj otroka je pomembna zgodnja govorna interakcija med otrokom in njegovimi starši med različnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Starši spodbujajo otrokov govor tako, da se z njim pogosto pogovarjajo, pri tem pa rabijo različne besede; postavljajo odprta vprašanja; odgovarjajo na otrokova vprašanja; nadaljujejo temo pogovora, ki jo je začel otrok; se izogibajo rabi pootročenega govora, za katerega so značilne besede, ki niso v besednjaku odraslega, in nepopolna slovnična struktura stavkov; pogosto berejo skupaj z otrokom in se o prebrani vsebini z njim pogovarjajo; z otrokom obiskujejo lutkovne predstave in knjižnico. Posebnega pomena za otrokov govorni razvoj je tudi vključevanje v simbolno igro, v kateri starši in otrok poimenujejo različne predmete, ki v igri predstavljajo nekaj drugega kot v resnici, se dogovarjajo o poteku igre ter prevzemajo različne vloge.

Opis nekaterih značilnosti govornega razvoja

OTROKOVA STAROSTOPIS
2,5 letaRazume koncept velikosti. Postavlja vprašanja kaj, kje. Rad posluša pravljice in že pove kratko izštevanko.
3 letaUporablja različne besedne vrste. Pozna barve, števila. Imenuje dejanja na sliki, postavlja vprašanja. Pripoveduje o sebi in predvidenih dejavnostih, že izraža svoje misli in čustva.
4–5 letGovor je razumljiv, težave se lahko pojavijo pri izreki daljših besed, glasov (sičniki, šumniki, L, R). Uporablja vprašalnici kdaj, zakaj. Uporablja pretekli in prihodnji čas. Tvori sestavljene povedi. Uživa v poslušanju šal, ugank in pravljic.
5–6 letVse glasove izgovarja pravilno, tudi stavki so slovnično vedno bolj pravilni (uporablja vprašalnice, nikalnice). V govoru uporablja pravilne časovne odnose. Razvija predbralne in predpisalne spretnosti ter metajezikovno zavedanje.

 

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Bates, E. in Goodman, J. C., 2001: On the inseparability of grammar and the lexicon: Evidence from acquisition.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U., 2011: Ocenjevanje govora otrok in teorije uma.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A., 2012: Characteristics of early vocabulary and grammar development in Slovenian-speaking infants and toddlers.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Sodelujoči strokovnjaki:

Natalija Baumgartner

http://www.scoms-lj.si/

spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana

doc. dr. Urška Fekonja Peklaj

http://www.ff.uni-lj.si/

Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

1 KOMENTAR

  1. Sem v članku prebrala da otrok “dela poskuse z ravnotežjem” – ta je pa pri nas še kako resnična… Ste morda že kdaj pomislili, da bi dali otroku čelado na glavo? Mojemu sinu ravnotežje nekoliko nagaja…. Kakšne predlog kaj narediti, da ne bo stalno potolčen?

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here