Razvoj otrokovega govora je odvisen od govora staršev, saj bo v prvi vrsti povzemal in se učil od njih. Če se dvojčka rodita prezgodaj, se govor običajno počasneje razvoje. Ko pa rasteta, pa dvojčka pogosto delujeta kot jezikovna ekipa.
Prezgodnje rojstvo navadno pomeni poznejši začetek govorjenja, ki se včasih ne nadoknadi pred tremi leti, in dvojčki so pogosto nedonošeni. Zgodnja sposobnost govora je v veliki meri odvisna od časa, ki ga dojenček prebije v komunikaciji na štiri oči z ljubljeno odraslo osebo. Dvojčki so tako navadno deležni polovico manj časa.
Pomemben je tudi način govorjenja starša, zlasti ali je večinoma sprašujoč ali večinoma ukazujoč. Pri ukvarjanju z dvojčki (ali otrokoma, ki sta si po starosti zelo blizu) se pojavljajo nekateri zapleteni vzorci konverzacije, tudi taki, ko starši obema otrokoma govorijo hkrati.
Predvsem pa se pojavi velika potreba po neki vrsti nadzora nad razmeroma neobvladljivo situacijo. In dvojčka pogosto delujeta kot jezikovna ekipa, v kateri vsak odgovori na polovico vprašanja odraslega, pri čemer tekmujeta, kateri bo odgovoril prvi in govoril hitreje (tudi če manj) kot večina edincev.