Gibalni razvoj malčka: Ali je razvoj mojega malčka primeren

94

Gibalni razvoj malčka – področja otrokovega razvoja so prepletena med seboj (gibalni, govorni, miselni), in razvoj enega področja lahko vpliva tudi na drugega. Pogosta skrb staršev je, ali se njihov otrok pravilno razvija, ali je v pravi fazi oz. na primerni stopnji glede na starost. Nevrofizioterapevti iz razvojnih ambulant izpostavljajo, da mora imeti otrok dovolj vzpodbude in številne priložnosti za gibanje.

Gibalni razvoj malčka – osnovni mejniki razvoja 

Gibalni razvoj otroka poteka individualno, glede na otrokov prirojeni mišični tonus in značaj, zato primerjave z drugimi otroki niso vedno najprimernejše. Ste pa lahko pozorni na znake, ki kažejo, ali vaš malček dosega okvirne mejnike. Hkrati, če kljub priložnostim za gibanje opazite, da v gibalnih spretnostih precej zaostaja za vrtniki, se je priporočljivo obrniti po nasvet k strokovnjaku. Nevrofizioterapevti pregledajo malčkove motorične spretnosti in držo ter po potrebi svetujejo ustrezne vaje.

Otrok shodi med 10im in 18im mesecem. V tabeli pa so zbrani osnovni mejnik, ki nakazujejo gibalni razvoj malčka.

10 mesecev + 
 se premika po prostoru naprej s plazenjem ali kobacanjem
 se sam posede in ima vzravnano hrbtenico
 ob izgubi ravnotežja si nastavi roke (da ublaži padec)
 zmožen je zadržati lastno težo na nogah
 ploska z rokami in pomaha v pozdrav
12 mesecev +  
 kobaca, vstane ob opori
 ne stoji ves čas na prstih
 prepleza nizke ovire, kobaca po stopnicah, zmore se spustiti z višine vzvratno
 kaže s prstom
 se samostojno igra (in ne zgolj razmetava igrače)
14 mes+ 
 hodi ob opori , vstane in hodi ob ravni steni, preprime se med oporama
 hodi tako da pred sabo rine večje predmete
 vstane v prostor, shodi
znaki v vseh starostnih obdobjih  
 giba se v več smeri (na trebuhu se ne obrača vedno na isti bok, posede se preko obeh bokov, ipd.)
 glava je vzravnana in ni večino časa nagnjena v eno smer
 trup ni vedno nagnjen v isto smer
 ni opazne razlike v funkciji ene roke v primerjavi z drugo
 v razvoju napreduje (kar je že znal in počel, je osvojil oz. zamenjal z naprednejšo fazo)

 

Vzorci hoje in zvrnjeni gležnji

Pomembno je, da otroka ne vodimo v hojo tako da ga držimo za obe roki. Spretnosti potrebne za samostojno hojo na usvaja sam saj bo tako razvijal stabilnost, mišično moč celotnih nog in ravnotežje. Hoja v zgodnjem obdobju bo zaznamovana s poskusi – vstajanjem, padanjem in pobiranjem. Pri razvoju vzorcev hoje so pomembni tudi čevlji, pri katerih naj bo podplat raven in prožen. Pri nakupu čevelj zavijte navzgor in zasukajte v obe smeri (kot bi oželi krpo), če to lahko naredite, je dovolj mehek, da bo stopalo lahko pri hoji aktivno.

Najpogostejše skrbi staršev pa so ploska stopala (odsotnost stopalnega loka), zvrnjeni gležnji in nenavadna oblika nog. Vsi primeri so lahko v času razvoja (do določenih obdobij) del normalnega telesnega razvoja; stopala in gležnji se na primer razvijajo celo do 10. leta. Malček običajno niti še nima izoblikovanega stopalnega roka, ta se začne razvijati okoli 2. leta. Če se lok pojavi, ko se otrok povzpne na prste, so navadno skrbi odveč. Pri otrocih z nižjim mišičnim tonusom oz. šibkejšim vezivnim tikovim, so lahko gležnji zvrnjeni še nekaj časa po tem, ko že shodijo. Nekateri otroci imajo stopala obrnjena navzven, drugi navznoter. To se navadno popravi samo, se pa posvetujte z zdravnikom, če otrok dlje časa navzven ali navznoter obrača samo eno stopalo.

Oblika nog na O ali na X

Razmik med koleni in gležnji oz. položaj nog na O (varus) je značilen pri dojenčkih, postopoma pa se spremeni na X (valgus) do okoli 2,5 leta. Položaji nog se navadno poravnajo samodejno do konca predšolskega obdobja.

Drža malčka v sedečem položaju

Vzravnana drža hrbtenice je pomembna za dobro počutje, kakovostnejše gibanje in izogib bolečinam v vratu ali hrbtu. Že pri malčkih vzpodbujajte dobro držo, kajti njihova hrbtenica se še razvija in oblikuje. Najpogosteje se slaba drža opazi v sedečem položaju.

S prostim očesom lahko starši vidite, ali otrok pravilno sedi ali se drži sključeno (med jedjo, igro). Za pomoč otroku pri osvajanju pravilnega sedenja:

  • otroka med sedenjem popravljajte in opozarjajte,
  • požgečkajte ga ob hrbtenici od medenice navzgor, da se vzravna,
  • ponudite mu igračko z višine, da se mora stegniti navzgor in bo ob tem vzravnal hrbtenico,
  • pri sedenju (npr. v stolčku za hranjenje) naj ima stopala na polički stolčka.

Pri dolgotrajnejšem sedenju naj ne bo teža otroka na trtici, ampak na sednih kosteh, da bo sedel z vzravnano hrbtenico. Če sedi z medenico med petami (W sedenje) dlje časa (premik npr. med igro preko tega položaja ni problematičen), ga opozorite, da se presede oz. mu pomagajte, da posede medenico na pete ali zasuka čez pete na stran.

Simetrija gibanja celotnega telesa

Povsem naravno je, da je nekaj asimetrije v gibanju, saj imamo ljudje dominantno nogo in roko. Vendar lahko dolgotrajnejša asimetrija vpliva na držo, zato otroka opazujte pri plezanju, hoji po stopnicah, uporabi poganjalčka ali skiroja. Opozarjajte ga, da uporablja obe nogi enakomerno oz. približno enako intenzivno. Pediatra ali nevrofizioterapevta pa vključite ob zaznanih znakih uporabe pretežno ene strani telesa.

Viri: Pleterski, Asja. Kdaj z dojenčkom k strokovnjaku za razvoj? (https://tonus.si/). Revija Pogled. 2021. Zurc, Joca. 2006. Merjenje ustreznosti razvoja otrokove telesne drže (https://medrazgl.si/). RehaMedical. Hoja otrok naznoter. Kako ukrepati? (https://rehamedical.si/).

Asja Pleterski, diplomirana fizioterapevtka

https://tonus.si/

Terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO), trenerka športnega plezanja in učiteljica joge, Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana in TONUS, nevrofizioterapija in športna vadba

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav