Ob rojstvu lobanjske kosti še niso zaraščene, zato se glava ob porodu lahko preoblikuje, kar novorojenčku omogoča lažje potovanje skozi porodni kanal. Preberite še ostale dojenčkove telesne značilnosti ob rojstvu.
Običajna teža novorojenčka, rojenega ob terminu, je približno 3,5 kilograma. Dolg je približno 50 centimetrov, obseg njegove glave pa je okoli 35 centimetrov. Običajno imajo dečki nekoliko večje mere kot deklice. Zdrav donošen novorojenček ima ob legi na hrbtu pokrčene zgornje in spodnje okončine, s katerimi simetrično giblje in ob tem ohranja sredinsko lego.
Novorojenčkova koža in njene spremembe
Novorojenčki so normalno rožnate barve, vendar imajo lahko takoj po porodu še modrikaste roke in stopala, t. i. akrocianozo.
V prvih dneh se koža novorojenčka in sluznice pogosto obarvajo rumenkasto, pojavi se zlatenica, ki je v večini primerov fiziološka in blaga. Hujše oblike zlatenice so za novorojenčka lahko nevarne (predvsem za možgane), zato je potrebna hitra prepoznava in zdravljenje.
Najpogostejše spremembe na koži so milia, majhne belkaste zrničaste pikice na obrazu, ki brez zdravljenja izginejo v nekaj tednih.
Pogosto se občasno pojavljajo tudi izpuščaji, manjše rdeče okrogle lise s sredinsko belo izboklinico, kar imenujemo toksični eritem novorojenčka. Kljub imenu so ti izpuščaji popolnoma nenevarni. V zagonih se pojavijo po vsem telesu in obrazu ter izzvenijo v prvih dneh po rojstvu.
Od prirojenih kožnih znamenj je najpogostejše štorkljino znamenje, rdečkasto kapilarno znamenje na koži čela, vek in/ali zatilja ter mongolska pega, ki se pojavlja pri temneje pigmentiranih novorojenčkih v predelu spodnjega dela hrbta in spominja na modrico.
Kožne spremembe v obliki vodnih ali gnojnih mehurčkov ali kožne in podkožne krvavitve zahtevajo takojšen obisk pri pediatru.
Oblika novorojenčkove glave
Ob rojstvu lobanjske kosti še niso zaraščene, zato se glava ob porodu lahko preoblikuje, kar novorojenčku omogoča lažje potovanje skozi porodni kanal. Prvotno obliko dobi v prvem tednu po porodu.
Pogosto se pojavijo porodne otekline, odrgnine, včasih tudi kefalhematomi, krvavitve pod pokostnico. Običajno se na glavi zgoraj otipa mehko področje v obliki romboida – veliko mečavo (fontanelo), ki je velika 0,5 do 3,5 centimetra ter malo mečavo, ki leži bolj zadaj in je velika le 0,5 centimetra.
Razvoj možganov
Možgani so veliki približno četrtino odrasle velikosti in tehtajo med 350 do 400 grami.
Za novorojenčke so značilni edinstveni načini gibanja, spanja, budnosti, hranjenja, joka, komunikacije, ter pojavi raznih refleksov, ki postopoma izginjajo z razvojem.
V tem obdobju se najpogosteje pojavljajo možganski napadi različnih oblik, pogosteje pri nedonošenčkih. Pri slednjih je tudi večja pojavnost možganskih krvavitev. Ocenjujemo stanje čuječnosti, možganske živce, mišično napetost, spontano gibanje in prisotnost refleksov.
Barva oči in izostrenost vida
Prve dni po porodu sta lahko veki blago otečeni, na beločnicah lahko vidimo rdeče lise, subkonjunktivalne krvavitve, ki pomenijo nenevarno poškodbo žilic zaradi pritiskanja ob porodu. Slednje spontano izzvenijo v nekaj dneh.
Novorojenčkov vid še ni dobro razvit. Sprva najbolje vidijo predmete, oddaljene 20 do 30 centimetrov, na primer obraz matere ob dojenju ali pestovanju.
Barva oči je večinoma temno siva. Vsem novorojenčkom v porodnišnici opravijo presvetlitev očesnega ozadja, s čimer se izključi prisotnost prirojene sive mrene.
Pregled ustne votline
Ob rojstvu je potrebno opraviti natančen pregled ust in ustne votline za izključevanje najpogostejših prirojenih nepravilnosti, npr. priraščenega jezika, ki lahko ovira dojenje. V tem primeru je potrebno prerezati prekratko podjezično vez, s tem omogočimo normalno premikanje jezika in učinkovito sesanje, kasneje pa razvoj govora.
Pogosto se na sredini zgornje ustnice pojavi mehurček, sesalni žulj. Le redko so ob rojstvu v ustih prisotni zobje. Resnejše prirojene napake so razcep ustnice in/ali neba, ki zahtevata operativno zdravljenje. Novorojenček se lahko rodi tudi z manjšo spodnjo čeljustjo, kar včasih povzroča težave pri hranjenju in dihanju.
Vratne mišice
Vrat je ob rojstvu relativno krajši. Lahko se pojavijo znaki prirojenih nepravilnosti ali obporodnih poškodb, kot npr. krvavitev v mišico obračalko glave.
Pogosta obporodna poškodba je zlom ključnice, ki ni vedno očiten; lahko je opazna asimetrija gibanja zgornjih okončin ali pa so nad ključnico tipne krepitacije. Zlom sicer ne potrebuje zdravljenja, se pa po nekaj dneh na mestu zloma pojavi večja oteklina, ki nato postopoma izgine.
Mišice vratu še niso dovolj razvite, da bi učinkovito podpirale relativno veliko novorojenčkovo glavo, zato mu moramo glavo podpirati, dokler tega ni sposoben sam, torej do približno 3. meseca starosti.
Prsni koš in frekvenca dihanja
Prsni koš novorojenčka je normalno simetrične oblike, rebra so v primerjavi s starejšimi otroki in odraslimi mehkejša. Frekvenca dihanja je med 40 do 60 vdihov v minuti in se nekoliko spreminja glede na aktivnost otroka in fazo spanja. Nedonošenčki imajo zaradi nezrelosti dihalnega centra večkrat premore dihanja.
Vodo v pljučih nadomesti zrak
Da lahko donošen novorojenček prične samostojno dihati, mora po porodu iz pljuč odstraniti okoli 100 mililitrov tekočine, ki se postopoma v prvih minutah nadomesti z zrakom. Pri nedonošenčkih, posebej tistih, rojenih pred 32. tednom nosečnosti, so pljuča še nezrela in zato večkrat potrebujejo dihalno podporo in dodatek snovi za dozorevanje pljuč.
Velikost trebuha in jeter
Trebuh je pri novorojenčkih videti večji, vendar je na otip mehak in ni boleč. Jetra so normalno tipna 1 do 2 centimetra pod rebri desno, prav tako rob vranice na levi strani. Zaradi oslabljenih mišic je včasih v sredinski liniji trebuha vidna izboklina, t. j. razmik preme trebušne mišice, ki se sčasoma, ko se mišice okrepijo, zmanjša.
Po porodu je potrebno popkovnico sterilno prekiniti. Popkovni krn se spne s sponko, ki jo odstranijo, ko je krn suh. Ob vsakodnevni negi se krn dokončno posuši in odpade po približno 5-14dneh.
Delovanje ledvic in uriniranje
Ledvice so pri novorojenčku nezrele in občutljive na poškodbe (pomanjkanje kisika, okužbe…), a kljub temu učinkovito opravljajo svojo funkcijo.
Novorojenček normalno urinira v prvih 24 urah, nato pa prve dni zaradi majhnega vnosa mleka urinira manj pogosto. V urinu so lahko vidni tudi kristali urata oranžne barve, ki so v prvih dneh po porodu normalen pojav. Ko novorojenček popije večje količine mleka (po tretjem dnevu), odvaja tudi več urina, ki je bistre barve. Takrat je običajno polulana vsaka plenička.
Prebavila in odvajanje blata
Ob rojstvu so prebavila še nezrela, na njihovo dozorevanje pomembno neposredno vpliva dojenje. Prve dni so novorojenčki prilagojeni na manjše količine mleka, izgubijo do 10 % telesne teže. Želodec imajo majhen, hranijo se pogosto, vsake 2 do 3 ure.
V prvih 24 do 48 urah izločijo prvo smolnato blato (mekonij), nato postopoma odvajajo prehodno blato, ko se vzpostavi dojenje, pa odvajajo gorčično rumeno blato. Ker mišica zapiralka med požiralnikom in želodcem še ni popolnoma razvita, novorojenčki pogosto polivajo (bljuvajo) po hranjenju.
Regulacija telesne temperature
Novorojenčki so majhni in imajo relativno veliko telesno površino glede na telesno maso, zato slabše regulirajo telesno temperaturo, še posebej nedonošenčki in novorojenčki z nizko porodno težo, ki jih praviloma negujejo v ogrevani posteljici ali v inkubatorju. Pozorni moramo biti na podhladitev in/ali pregretje. Normalna telesna temperatura novorojenčka je med 36,5 in 37,5 oC.
