Poznamo dve tehniki uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom. Prva tehnika (tradicionalna tehnika) temelji na uvajanju dopolnilne hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«. Druga tehnika, uvajanje čvrste hrane na željo otroka, pa uvaja dopolnilno hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«.
Razlika med obema tehnikama je v tem, da pri »tradicionalni« uvajamo živila v določenem vrstnem redu, po en obrok naenkrat, pri tehniki »uvajanja čvrste hrane na željo otroka« pa gre za bolj ali manj naključno zaporedje živil, ki predstavljajo na začetku bolj dodatek k dojenju kot resnično samostojen obrok. Po kateri tehniki boste uvajali hrano vašemu dojenčku, je stvar vaše odločitve, veliko staršev se odloči za kombinacijo obeh tehnik.
Previdnost pri uvajanju hrane
Pri uvajanju dopolnilne hrane je potrebna previdnost, saj so dojenčki v tem obdobju v nevarnosti za pojav podhranjenosti, ki nastane kot posledica pomanjkanja hranil, kar lahko vodi do zastoja v rasti in počasnejšega psihomotoričnega razvoja. Dopolnilna hrana, predvsem na začetku uvajanja, pogosto nima ustrezne energijske in hranilne sestave, dojenčkom je uvedena prezgodaj ali prepozno, v premajhnih količinah in ne dovolj pogosto. Z ustreznim izborom in postopkom priprave živil (npr. dodatek čajne žličke hladno stiskanega olja v pripravljen obrok) se otroku z dopolnilno prehrano postopno povečuje energijski vnos in vnos vseh potrebnih hranil.
2 tehniki uvajanja hrane dojenčkom
Tradicionalna tehnika
Nekje po dopolnjenem 6. mesecu starosti uvedemo prvi obrok dopolnilne hrane. Pričnemo z zelenjavno-škrobnato-mesno kašo (kosilo), nato dodamo mlečno-žitno kašo (večerja) in kasneje vpeljemo še žitno-sadne kaše (malica). Uvede se en nov obrok dopolnilne hrane mesečno, tako da ima dojenček med 10. in 12. mesecem uvedenih 5 obrokov mešane hrane dnevno. Tradicionalna tehnika uvajanja hrane je opisana v Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so prosto dostopne na spletni strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Na željo otroka
Uvajanje čvrste hrane na željo otroka velja za »alternativno« tehniko uvajanja dopolnilne hrane dojenčku. Pri čemer se otrok že od samega začetka hrani sam. Namesto da ga hranijo starši s pasirano hrano po žlički. Dopolnilno hrano pričnemo uvajati šele, ko je otrok sposoben stabilno sedeti in ima dokaj dobro kontrolo nad držo glavice. Poleg tega, pa kaže vse zgoraj omenjene znake zanimanja za hrano. Pri uvajanju čvrste hrane na željo otroka preskočimo fazo pasirane hrane. Otroku pričnemo ponujati hrano v kosih, ki jo lahko prime v roke in sam nese v usta. Glavno načelo te tehnike je poudarjanje otrokove samostojnosti.
Otrok je aktivni udeleženec pri procesu hranjenja. Sposoben je zaznati občutek lakote oz. sitosti in izbrati ter zaužiti živila, na katera je pripravljen. Starši otroku le pripravijo in ponudijo hrano. Otrok pa nato kontrolira sam proces uvajanja čvrste hrane: odloči se kaj, koliko in kako hitro bo pojedel. Več o tej tehniki si lahko preberete v knjigi z naslovom Naj otrok izbira pot, avtoric Rapley Gill in Murkett Tracey.
Dve tehniki uvajanja in izbira prehrane
Ne glede na izbrano tehniko uvajanja dopolnilne hrane, je potrebno otroku zagotoviti varno, uravnoteženo in pestro prehrano. Saj je čas uvajanja dopolnilne hrane ključen pri ustvarjanju otrokovih prehranskih navad, ki ga bodo spremljale celo življenje.
