Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.
Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.
Ti dohodki so:
- obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
- pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
- dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
- dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
- preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
- nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
- starševski dodatek,
- dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
- dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
- rente iz življenjskega zavarovanja,
- veteranski dodatek,
- invalidski in družinski dodatek,
- nadomestilo za invalidnost,
- sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
- prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
- pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
- plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
- dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
- dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
- obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika se upoštevajo tudi naslednji dohodki:
- dediščine, darila, volila,
- dobitki od iger na srečo,
- izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
- drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.
Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:
- nepremično premoženje,
- osebna in druga vozila,
- vodna plovila,
- lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
- vrednostni papirji,
- denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
- drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva
- stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (izjema: denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pri katerih se vrednost primernega stanovanja ne ugotavlja, ampak se kot premoženje ne šteje stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR); če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
- vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (10.781,14 EUR),
- vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
- premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
- predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
- poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti,
- kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
- sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
- bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
- kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (od 1. 6. 2018 1.155,15 evrov) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 evrov (velja samo za denarno socialno pomoč).
