O dnevnem lulanju govorimo, če je otrok star že več kot pet let in že navajen hoditi na stranišče, pa se mu »nezgode« redno dogajajo – malo se polula v hlačke ali pa mu lulanje kar steče po nogah in se na tleh nabere lužica.
Otrokom se dogajajo nezgode. Celo najbolj zanesljivi vsaj enkrat pozabijo iti na stranišče, ali pa se polulajo, če so vznemirjeni ali raztreseni. To nikakor ni »dnevno lulanje«.
O dnevnem lulanju govorimo, če je otrok star že več kot pet let in že navajen hoditi na stranišče, pa se mu »nezgode« redno dogajajo – malo se polula v hlačke ali pa mu lulanje kar steče po nogah in se na tleh nabere lužica. Če se bo to nenehno dogajalo v vrtcu (v drugem starostnem obdobju) ali šoli in bodo otroka poslali domov v nadomestnih oblačilih, v torbi pa bodo njegova zgovorna mokra oblačila, bo to zelo neprijetno za vas in predvsem za vašega otroka. Ker je toliko različnih vzrokov, se tudi nasveti za ”zdravljenje” zelo razlikujejo – vse od terapije do zdravil, ki kontrolirajo uriniranje. Vendar večina otrok to težavo preprosto preraste – le 1 % zdravih otrok ima po petem letu težave z dnevnim lulanjem, pa še pri teh so hlačke le malo vlažne in se ne polulajo do konca.
Zato bo najbolje, če boste nekaj časa počakali in opazovali, kolikokrat na teden se bo otrok polulal v hlačke – verjetno boste sčasoma opazili, da se to dogaja vse redkeje. Medtem pa lahko otroku pomagate tako, da:
- ga spodbujate, naj gre na stranišče takoj ko ga pritisne lulat – in mu prigovarjate, naj sedi na stranišču nekaj minut, dokler ne bo prepričan, da se je res polulal;
- ga spodbujate, naj gre lulat dovolj pogosto – približno sedemkrat na dan – ne smete pa ga priganjati, naj gre na stranišče vsakih nekaj minut, ker se tako njegov mehur ne bo nikoli popolnoma napolnil in izpraznil.
