Deljenje igrač s sovrstniki

90

Kdaj in kaj je otrok pripravljen na deljenje igrač s sovrstniki je razvojno pogojeno. Od mlajšega otroka oz. otroka v zgodnjem otroštvu je težko pričakovati, da bo dal svojo npr. ljubkovalno igračo drugemu.

Otrok je lahko na določene predmete/igrače zelo navezan, se z njimi pogosto igra, povsod jih želi imeti s sabo, z njimi spi, so mu v tolažbo, ga pomirjajo in razveseljujejo. Ti predmeti/igrače so na nek način že otrokova lastnina. Od otrok ne zahtevajte, da delijo svoje ljubkovalne igrače z drugimi.

Nošenje igrač v vrtec

Otrok želi prinesti svoje igrače in se z njimi igrati tudi v vrtcu. Izziv lahko nastopi takrat, ko se želijo tudi drugi otroci igrati z njegovimi igračami. Otrokove ljubkovalne igrače ne delite, če otrok tega ne želi, spodbujajte pa ga, da z ostalimi otroki kdaj deli svoje druge igrače.

Skupne igrače v vrtcu

V vrtcu pa so igrače skupne in pripadajo skupinam otrok oz. vsem otrokom v vrtcu. Z nekaterimi igračami se otroci raje igrajo kot z drugimi. Pomembo je, da je le teh igrač v vrtcu dovolj, da otrok »predolgo« ne čaka na njemu ljubo igračo. Mlajši otrok težko razume, da mora pri igri na igrišču na njemu najljubšo igračo npr. avto-kamion, čakati npr. eno uro ali več. Otrok postopoma razvija prosocialno vedenje, ki je v Marjanovič Umek in Zupančič (2020) razloženo kot prostovoljno vedenje, katerega namen je pomagati drugemu. »Spontana dejanja zanemarjanja lastnih interesov v korist drugih (npr. dati svojo igračo drugemu) so v zgodnjem otroštvu sprva še precej redka, z naraščajočo starostjo pa otroci vse pogosteje pomagajo drugim.« (prav tam, str. 406).

Deljenje igrač s sovrstniki

Tako v vrtcu kot tudi doma, če je to le mogoče, omogočajte situacije, ki spodbujajo igro otrok s sovrstniki. V vrtcu se pogosto izvajajo, tudi tako imenovane »socialne igre«. Turnšek (2004) razlaga, da s socialnimi igrami poskušamo pri otrocih doseči višjo stopnjo socialne občutljivosti in razvoj socialnih spretnosti, s tem pa seveda vplivamo tudi na kakovost odnosov med vrstniki.

Viri: Turnšek, N. (2004). Socialne igre kot metodični pristop v izobraževanju za kulturo miru in človekove pravice. Ljubljana: Pedagoška fakulteta (Interno gradivo).
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2020). Razvojna psihologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta

Lidija Jerše

magistrica profesorica predšolske vzgoje

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno. Kliknite tukaj.

Ni več objav