Dehidracija pomeni pomanjkanje vode in pogosto tudi elektrolitov v telesu. To pomanjkanje preprečujemo še predno nastane, zato otroku večkrat ponudite vodo
Voda je osnoven sestavni del vseh živih bitij, otroci je imajo v svojem telesu več kot 70 %, zato je potrebna pazljivost, da ne pride do dehidracije, saj se otroško telo slabše prilagaja različnim vremenskim ali bolezenskim spremembam.
Dehidracija je pomanjkanje vode in ob tem pogosto tudi elektrolitov v telesu. Največkrat do nje pride zaradi izgube tekočine ob driski, bruhanju, prekomernem potenju v vročini ali pa zaradi premajhnega vnosa tekočine, zato pride do izsušitve telesa. Telo, ki mu primanjkuje vode, ne more ohranjati zapletenega in občutljivega ravnotežja kemičnih snovi.
Znaki dehidracije:
- suha oziroma lepljiva usta, razpokane ustnice,
- manjša količina solz ali celo nič solz,
- oči so videti udrte, suhe, motne,
- otrok ima lahko “podočnjake”,
- pri dojenčkih udrta mečava,
- manj urina kot običajno ali temno rumen urin, in sicer v zadnjih 6-8 urah pri dojenčkih ter v zadnjih 12 urah pri malo starejših otrocih,
- suha, ohlapna in hladna koža,
- lenobnost in razdražljivost, zmedenost, omotičnost, vrtoglavica,
- izčrpanost in omotičnost,
- zmanjšanje telesne teže,
- srčni utrip in dihanje sta pospešena.
»Dehidracijo preprečujemo še predno nastane. Otrok naj ob prvih znakih okužbe, tudi ob običajnih virozah, čim več pije. Za žejo sicer pijemo vodo (zeliščne čaje, nemastno juho), ob okužbah pa pri otrocih ni tako pomembno kaj pije, pomembnejša je zadostna količina. Odsvetujemo edino pitje gostih sadnih sokov, športnih napitkov za odrasle in pijač z mehurčki. Otroku ves čas ponujajte tekočino, hrana ni toliko pomembna. Prav zato otroku ponujajte tudi nekoliko sladkane pijače, saj ponavadi ob driski in bruhanju otrok ne uspe zaužiti dovolj hranil,« pojasni Tina Bregant, dr. med.
Dehidracija se pri otrocih najpogosteje pojavi, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb. Starši ne morete vedno natančno oceniti, kdaj je otrok rahlo ali srednje dehidriran, zato je bolje, da pravočasno poiščete zdravniško pomoč. Zdravnik bo otroka pregledal in ocenil, ali otrok potrebuje infuzijo in nadzor v bolnišnici.
