Čustveni razvoj otroka

0
4803
Čustveni razvoj otroka
Čustveni razvoj otroka

Otrok pri enem letu starosti spoznava vsakdanjo rutino, zato hoče pomagati staršem pri opravilih in jih oponaša tudi v vedenju. Malček bo zaradi večjega nadzora nad gibanjem telesa začel postopno osvajati samostojnost pri oblačenju, umivanju, pitju iz kozarca.

Skozi obdobja otrokovega razvoja se spreminja tudi njegova intelektualna in čustvena plat. Od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih sprememb v otrokovem razvoju, tudi čustveni razvoj otroka hitro napreduje. Spodaj navedeni okvirni mejniki so ključna vedenja, ki jih dosegajo otroci v določenem obdobju, vendar ne vsi istočano, zato otroka spremljajte in spodbujejte, ne bo pa nič narobe, če ga bo osvojih nekoliko kasneje. Vsak otrok je individualen in določen mejnik doseže ob svojem času.

Malčki – od 1. do 3. leta starosti

Otrok v 1. letu starosti spoznava vsakdanjo rutino, zato hoče pomagati staršem pri opravilih in jih oponaša tudi v vedenju. V tem obdobju morda pokaže strah pred tujci in še ne razume, da starša nista izginila, če ju ne vidi, temveč ju le za kratek čas ne bo.

  • Okoli 1. leta začenja povezovati vzroke in posledice, ne predvideva pa še nevarnosti. Hitro menjava pozitivna in negativna čustva. Dogajanja še ne zna predvideti vnaprej, zato hoče želeno stvar takoj in ne zmore čakati. Funkcijski igri, ki jo predstavljajo večkratna ponavljanja aktivnosti tistih funkcij, ki pri otroku takrat dozorevajo, se postopno pridruži manipulativna in raziskovalna igra s predmeti, ki jih ogleduje, otipava, spušča. Ob koncu 1. leta se pričnejo razvijati preproste socialne igre, npr. skrivanje za zaslonom, iskanje predmeta ter posnemanje gibov, besed in aktivnosti odraslega. Še vedno se najraje igra sam, v igro vključi tudi odrasle.
  • Pri 1,5 letu bo malček zaradi večjega nadzora nad gibanjem telesa začel postopno usvajati samostojnost pri oblačenju, umivanju, hranjenju, navajanju na kahlico, pitju iz kozarca.
  • Pri 2 letih začne svojo igro deliti tudi z vrstniki. A druge otroke doživlja kot tekmece in težko deli z drugimi, zato so pogoste »bitke« za svojo igračo. Prevladuje vzporedna igra, ko je v istem prostoru več otrok, ki se igrajo vsak po svoje. Zlasti pa je v igri ob koncu drugega leta pomembna aktivna udeležba odraslih, ki se skušajo vživeti v svet igre.
  • Po 2. letu se pojavi občutek: »To sem jaz!«, ki ga malček tako dobro potrdi z obdobjem trme, ki se prične kazati že takrat in polno razmahne med drugim in tretjim letom. To je namreč obdobje, ko se otrok pričenja zavedati samega sebe – sebi reče »Da!« in odraslim, najpogosteje staršem, »Ne!«. Takrat je otrok v fazi nasprotovanja. V tem času velikokrat pride tudi do kričanja ter izbruhov trme, togote in jeze. Otrok uporablja »ne«, da bi pokazal samostojnost, pa tudi zato, da preizkusi svoje meje. To se pojavlja pri nekaterih vsak dan in v vsaki situaciji (kopanje, hranjenje, oblačenje). V tem obdobju se začne tudi navajanje na kahlico, kar večina otrok usvoji med drugim in tretjim letom starosti. Navajanje na kahlico poteka postopoma, najprej podnevi, nato še ponoči. Začenja tudi razumevati obljubo (čeprav je še ne zna vedno izpolniti), prepoznavati resnico in priznavati pravice drugih (čeprav jih ne spoštuje vedno).

Zgodnje otroštvo – od 3. do 6. leta starosti

  • Pri 3 letih nariše krog, prepoznavne oblike pa nastanejo bolj naključno in jih naknadno poimenuje. Po 3. letu prevladujejo simbolne ali domišljijske igre, ki postajajo vse bolj sestavljene igralne aktivnosti. Igre z lutkami, simbolne igre in igre vlog spodbujajo domišljijo in pomagajo pri razumevanju lastnih čustev, pa tudi razumevanju čustev pri drugih ljudeh. Po tretjem letu pride do vidnejšega zanimanja za igro z drugimi otroki, mlajši predšolski otroci se že radi igrajo v manjših skupinah. Te skupine se sprva stalno spreminjajo, ker hitro pride do sporov, kasneje se čas sodelovanja podaljšuje.
  • Po 3. letu se otrok intenzivno uči tako z opazovanjem kot s spraševanjem, zato mu morate nove spretnosti tako pokazati kot tudi razložiti. V tej starosti se lahko prične učiti uporabe različnih pripomočkov, ki jih uporabljamo odrasli, pri tem ga moramo opozoriti na možne nevarnosti.
  • Pri 4 letih otrok večinoma že nariše človeka (glavonožca) brez trupa, z okončinami, ki izhajajo iz glave. Na socialnem področju začne sklepati prva prijateljstva. Pri vključevanju v družbo prične spoznavati in sprejemati osnovna pravila: da je treba deliti igrače z drugimi, da pride pri igri izmenično na vrsto. Uči se obvladovanja medsebojnih odnosov, vendar pri tem potrebuje nadzor in občasno pomoč. Intenzivno spoznava svet in pridobiva tako telesne kot umske izkušnje. Jasno izraža svoja čustva, pri tem ga ne smemo pretirano omejevati, moramo pa mu jih pomagati prepoznati in usmerjati.
  • Med 3. in 6. letom se pri otrocih pogosto pojavljajo strahovi, ki jih z našo pomočjo postopno premaguje. V tem obdobju tudi izoblikuje jasno identiteto svojega spola.
  • V 5. letu zavestno pokaže skrb za telesno higieno. Spretno razbira telesno govorico odraslih. Svoja lastna čustva še vedno pogosto izraža z govorico telesa, čustev večinoma še ne zmore ubesediti. Pri tem so opazne razlike med spoloma, saj deklice zmorejo čustva izraziti z besedami prej kot dečki. Njegova risba je vse bolj izoblikovana, riše različne simbole, tudi prve črke, risba človeka je vse bolj popolna. Na socialnem področju močno napreduje, sklepa trdnejša prijateljstva, postane pozoren na to, kaj si prijatelji mislijo o njem, pričenja razumevati pravila skupinskih iger. Ni pa še čustveno zrel za tekmovanje z drugimi, zato se pri tem pogosto pojavijo konflikti. Prek domišljijske igre preigrava različne življenjske situacije, sprošča in razvija svoja čustva, razvija tudi socialna čustva in sodelovanje z drugimi. Svoje pomembno mesto imajo tudi druge oblike iger, tako konstrukcijske, družabne, gibalne kot tudi dojemalne, kjer je otrok v vlogi poslušalca. Okoli petega leta starosti začenja otrok sprejemati svoje lastne odločitve. Šele pri tej starosti začenja postopoma razlikovati med resničnostjo in domišljijo.
  • Tik pred vstopom v šolo pričenja večina otrok s prepoznavanjem črk in štetjem do deset. Otrok obvlada preproste matematične operacije, ki so del družabnih iger. Pri orientaciji v prostoru zmore uporabljati preproste zemljevide. Pričenja razumevati časovna zaporedja in trajanje posameznih dogodkov. Začenja razumevati šale. Zna videti stvari s stališča nekoga drugega. Zmožen je sklepati tesnejša prijateljstva, a spori so še pogosti. Po 6. letu zmore razumeti, da lahko nekdo doživlja več različnih čustev hkrati. Vse ustrezneje izraža in nadzira svoja čustva. Napreduje v razumevanju socialnih pravil. Zna sobivati z vrstniki in se tudi postaviti zase. Lahko rečemo, da je otrok med 5. in 7. letom starosti dovolj zrel, da vstopi v šolo, kjer prične z organiziranim, formalnim šolanjem skupaj z vrstniki.

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Brazelton, T. B., 1999: Otrok – čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Leach, P., 2004: Otrok od rojstva do šole.
  • Marjanovič Umek, L., Zupančič. Razvojna psihologija.
  • Silberg, J., 2003: Miselni razvoj dojenčka in malčka: igre za spodbujanje otrokovih umskih sposobnosti.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Sodelujoči strokovnjaki:

doc. dr. Urška Fekonja Peklaj

http://www.ff.uni-lj.si/

Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Natalija Baumgartner

http://www.scoms-lj.si/

spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here