Brez pleničk

0
394
Brez pleničk
Brez pleničk

Odvajanje od pleničk je še ena popularna tema med starši. In tudi sicer. Sama jo uvrščam v tisto kategorijo “vsakodnevnih small talk” vprašanj, ki jih mamice kar naprej dobivamo: “Ali spi ponoči?” ali “Še dojiš” ter kasneje “Ali ima še pleničko?” ipd. Kot da bi to v resnici res zanimalo vse mimoidoče, ki jih srečaš z malimi na poti do prve slaščičarne.

Otroci po mojem mnenju (in izkušnjah z dvema otrokoma, hihi) potrebujejo določeno zrelost, da lahko prenehajo s pleničko, dudo, stekleničko. Ta zrelost je različna od otroka do otroka in pogosto ne sovpada z mnenjem mamic, kdaj naj bi to bilo, saj s(m)o čisto preveč podvržene pravilom in navodilom poplave strokovnjakov, sosedov, prijateljic ipd.

Še posebej zanimivi so tisti “vseznalci”, ki so imeli majhne otroke vsaj 25 let nazaj in ki se vzgoje otrok spominjajo bolj selektivno – tiste metode, ki so jim pač uspele, po vsej verjetnosti zgolj naključno, promovirajo kot zlata pravila, ne glede na to, da se določene stvari v tolikih letih pač spremenijo (a o tem kdaj drugič). Pri tem pogosto pozabljajo, da včasih pač nimaš volje in energije za vso proceduro, ki bi privedla do “optimalnega” stanja. Skratka, sama se držim “pravila”, ki ga imenujem “notranji občutek” oziroma v tem primeru po domače: bo, ko bo. V nekih razumnih, “obče normalnih” okvirih, jasno.

Kdaj postane plenička odveč

Pri nas sta punci sami začeli nakazovati, da ju plenička moti. Pri prvi je bila plenička vedno bolj suha, saj je že hitro začela uporabljati kahlico. Sprva predvsem v vrtcu, kjer so se tega lotili “skupinsko”. Kaj je namreč lahko bolj zabavno od tega, da po trije naenkrat lulajo v svojo kahlico?! Druga se sicer ni hotela kar tako odreči plenički, a je želela čimprej imeti hlačke (sploh takšne z Arielo) kot njena starejša sestra.

Navadno otroci sami začnejo opozarjat, da jih plenička moti. Pri nas smo ob prvem opozorilnem znaku hiteli v trgovino po kahlico, ki je bila prvih nekaj mesecev le še ena igrača več.

Uporabljale so jo predvsem plišaste igrače in plastični dojenčki – vse za dosego cilja, da bo ja otrok vedel, čemu pravzaprav služi. Na letnem dopustu se nam je zdelo primerno, da pridemo do ciljne črte: opustimo pleničke. Kar v praksi pomeni, da smo skočili ob vsakem morebitnem namigu, da se utegne zgoditi usodni dogodek. Na plaži smo tako dirkali sem in tja, ne glede na to, da je bil pogosto le lažni alarm, iskajoč primerne in diskretne lokacije (saj nismo kužki, vendar) z žejnimi mravljicami in suhimi listki, ki so “hoteli biti polulani” ali celo kaj več. In vsakemu uspešnemu poskusu so sledile čestitke in stoječe ovacije s strani ostalih družinskih članov. V skrajnem primeru smo poklicali še druge bližnje sorodnike, ki so dopustovali na drugem koncu, da smo se lahko pohvalili s tako imenitnim dosežkom. Da bi le bil prehod čim lažji in zabavnejši … predvsem za malega nadobudneža. Zahteva nekaj domišljije in kondicije, ker to počneš skozi ves dan, a je vredno. Ker luštni pa so, a ne? 😉

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here