Bolezni dihal pri otrocih in vlažnost zraka

0
1356
slika_inhalacija

Suh zrak, posebno pozimi, negativno vpliva na naše zdravje, zato moramo zagotoviti optimalne pogoje v naših prostorih. Primerna vlažnost prostora je med 45 in 55 %, temperatura zraka v prostoru pa med 22 in 24 stopinjami Celzija. Zaželena vlažnost prostora pri otrocih med prvim in petim letom starosti pa je cca 60 %. Pozimi v obdobju ogrevanja je vlažnost običajno okoli 30 %, kar pripelje do suhih sluznic, izsušenih ustnic, kože in lasišča. Takrat nas telo z žejo in slabšim počutjem opozarja na dehidracijo.

Naša dihala so izpostavljena številnim škodljivim snovem in mikroorganizmov iz okolja, zato so bolezni dihal (je porast alergijskih bolezni dihal), posebno pri otrocih, zelo pogoste. Onesnaženost zraka v prostoru narašča z daljšim zadrževanjem v prostoru brez zračenja, in načinom življenja kot je kajenje, uporaba tiskalnikov, uporaba čistil, barvil, topil, osveževalcev vonja. Človek porablja kisik, izdihuje ogljikov dioksid, oddaja vlago, vonj. Poleg človeka k onesnaženju notranjega zraka prispeva tudi pohištvo, preproge, ki oddajajo najrazličnejše kemikalije ter vlaga iz kuhinje in kopalnice. Vse to preko vdihanega zraka vpliva na naše počutje. V primeru, da pa pride v zraku do kritičnih koncentracij CO2, se pri lahko pojavijo glavobol, skrajšan vdih, kihanje, kašljanje, draženje oči, nosa, grla in kože, slabost ter vrtoglavica.

Dnevno naše telo izgubi toliko vode iz telesa, kot je potrebno, da vzdržuje stalno telesno temperaturo. Izguba telesne tekočine pri otroku je odvisna od telesne temperature, temperature in vlage okolice, otrokovega zdravstvenega stanja (večje krvavitve, driska, bruhanje, …), pa tudi od otrokove telesne teže in telesne površine. Normalna pričakovana izguba tekočine se deli na 10 % tekočine, ki jo otrok izgubi z izdihanim zrakom in 90 % tekočine, ki jo izgubi skozi izločala z blatom, urinom, in potom preko kože. Prevelika vlaga v zraku otežkoča oddajanje odvečne telesne temperature in poveča dihalni napor, ob tem se delo organizma za normalno delovanje poveča. Presuh zrak povzroča draženje nosne sluznice, slabše delovanje nosnih migetalk, izsušitev sluznice. Ob tem je zrak, ki vstopa v zgornja dihala nezadostno navlažen, posledično je večja možnost vstopa mikrobov skozi zgornja dihala, ker sluznica ne opravi celostno svojega zaščitnega dela. Zrak, ki vstopa v zgornja dihala je tako manj prečiščen in nezadostno ogret.

Po inhalacijah pri otrocih najpogosteje posegamo pri boleznih dihal – prehlad, astma, bronhitis, laringiti, bronhiolitis, pogostejše pljučnice, pljučni rak. Pri težavah z dihanjem zaradi suhega zraka so priporočljive inhalacije šele potem, ko kljub optimalnim pogojem okolja še vedno hitreje diha in kašlja. Lahko uporabljamo inhalacije – blage vodne raztopine z zelišči kot so materina dušica, kamilica, nekatera eterična olja, sivka, evkaliptus, smreka, ali fiziološko raztopino. Odsvetovana je uporaba žajblja, ker je precej dražeč. Inhalacije delamo enkrat do dvakrat dnevno, 5-10 minut oziroma do takrat, ko opazimo otrokovo lažje dihanje. Lahko pa izvajamo tudi inhalacijsko terapijo – zdravljenje z vdihovanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in aerosole razpršenih zdravil. Na ta način ovlažimo in omehčamo sluznico dihalne poti, in s tem olajšamo izkašljevanje. Prednosti terapije z neposrednim vnašanjem zdravila je takojšen učinek in lokalno delovanje. Pri inhalatorjih je ključnega pomena, da so razpršeni delci čim manjši. Raziskave so pokazale, da morajo biti razpršeni delci v povprečju veliki med 1 in 5 µm (mikronov). Idealna velikost je od 1 do 3 µm. Razpršeni delci iz zraka, ki so manjši od 5 µm, se zadržujejo na področju nosu in ustne votline in pridejo do sapnika, bronhija in bronhiol ter pljuč. Večji delci pa se odlagajo na sluznici ust in grla, katere otrok tudi požira.

slika_inhalacija

Vir: Mario La Rosa, Michele Miragila Del Giudice, Pneumologia Periatrica (2013) 12:28-35.

Ob prehladu otroka se priporoča:

  • dosledno, nežno in redno čiščenje nosu
  • pitje zadostne količine tekočine (zlasti vode ali nesladkanega čaja, ki naj bosta mlačna)
  • uživanje mleka pred spanjem ni zaželeno (mleko zgosti sluz v dihalih, posledično jo otrok težje izloči s kašljem),
  • pogosto zračenje prostora v katerem se otrok zadržuje
  • kljub prehladu naj gre otrok ven na svež zrak (zaželeno, ko je sonce in ne zvečer, ko se v zimskih mesecih kuri in ne v meglo).
  • v zimskem času otroka ne vozimo v večje zaprte prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi (trgovski centri)
  • vlaženje prostorov
  • zračenje sobe pred spanjem
  • oparjena kopalnica za lažje mehčanje sluzi prisotne v zgornjih dihalih (zapremo okna in vrata, odpremo vročo vodo in jo  pustimo teči toliko časa, da se v kopalnici zarosi ogledalo, nato vodo zapremo in v kopalnico peljemo otroka, kjer se skupaj z njim poigramo za 10-15 min.
  • topli obkladki na prsni koš (kašelj)
  • čiščenje nosu pred hranjenjem in pred spanjem.

Starši moramo opazovati otrokovo dihanje. Manjši kot je otrok, bolj je pomembno, kako hitro diha, (ne več kot 30-40 vdihov na minuto pri dojenčku do 1 leta, 20-25 od 2-5 leta, 15-20 vdihov na minuto do 15 leta starosti). Če se kljub pomoči dihanje ne umiri moramo poiskati zdravniško pomoč.

Sodelujoči strokovnjaki: mag. Vlasta Porenta Bešič, Nina Jančar, dipl. med. sestra, Primož Rus, dr. med. spec. spl. med., doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med.

Vsebina: Mojca Buh

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here