Avtizem

0
647
Avtizem
Avtizem

Kaj pravzaprav je avtizem in kaj povzroča?
»Avtizem je nevrološka razvojna motnja, ki vpliva na to, kako posameznik razume svet okoli sebe, kakšna je njegova socialna komunikacija in njegova socialna interakcija. Nihče točno ne ve, kaj povzroči avtizem. Vedo, da gre za to, da v možganih ne pride do povezav, da je skoraj zagotovo genetski faktor eden izmed vzrokov, in da verjetno tudi okoljski dejavniki kot so npr. prehrana, težke kovine itd. vplivajo na “razvoj” avtizma.«

Ali starši lahko sami prepoznajo avtističnega otroka?
»Da, pravzaprav so skoraj po pravilu starši tisti, ki prvi ugotovijo, da “nekaj pri otroku ni čisto tako kot bi moralo biti”. Res je, da morda ne “postavijo” diagnoze, vendar so v veliki večini ravno starši prvi, ki opozorijo zdravnika, da morda gre za avtizem.«

Simptomi

Recimo na področju komunikacije:

  • skupno je to, da otrok ne komunicira v socialne namene,
  • otrok ne govori, ali da ponavljajo besede, celotne fraze iz risanke, reklam,baby_face3
  • lahko celo je že govoril nekaj besed, pa je govor “opustil”,
  • govori stalno o eni in isti stvari (kar je njegov interes),
  • ne razume, da mamica ne vidi to kar on in da ji zato mora stvar pokazati,
  • ne vzpostavlja očesnega kontakta v socialne namene.

Na področju socialne interakcije starši opazijo:

  • otrok ne sodeluje v igri z drugi otroki,
  • igra se bolj sam zase,
  • tepe, poriva druge otroke, ne deli igrač.

Področje nefleksibilnosti mišljenja pa se kaže tako:

  • otrok ne imitira mamice,
  • se ne zmore pretvarjati,
  • si ne zmore nekaj predstavljati, zato ponavadi, vsaj v prvih letih ljudje z avtizmom ne zmorejo lagati,
  • ne razumejo šal, metafor, retoričnih vprašanj.

»Otrok lahko poleg tega, da rad vztraja v istosti, uporablja določena ponavljajoča vedenja kot je na primer mahanje z rokami, vrtenje okoli svoje osi, guganje itd. Skoraj pravilo je tudi, da imajo otroci z avtizmom senzorno disfunkcijo, kar se kaže na različne načine, starši pa lahko opazijo na primer: otrok si pokriva ušesa, ne mara v trgovino, strah ga je spuščanja vode, uživa ko gleda flurescentne luči, utripajoče predmete, ovohava stvari, se nasloni na zvočnik in posluša glasbo, ne prenese določene hrane, rad ima le eno ali dve hrani, ne mara določenih barv, oblačil … Še enkrat bi opozorila, da so to nekateri znaki, ki jih opazimo pri otroku z avtizmom starši in seveda ne vse pri vseh otrocih. Otroci se med sabo zelo razlikujejo in zato tudi simptomi, ki kažejo na avtizem. Prav tako pa je morda dobro opozoriti, da imamo “znake avtizma” kdaj pa kdaj vsi med nami.«

Kako zdravimo avtizem?
»Avtizem ni bolezen. Zato ga ne zdravimo. Zdravimo lahko spremljajoča stanja: prebavne težave, zastrupljenost s težkimi kovinami, težave z imunskim sistemom, hiperaktivnost (čeprav je v večini primerov jemanje zdravil nesmiselno, predpisano le zato, ker strokovnjak (recimo zdravnik) ne ve kaj bi drugega naredil), alergije, …«

Kakšne so sposobnosti avtističnega otroka? Ali se lahko sposobnost s časoma spremeni, kaj vpliva na izboljšanje?
»Tako kot vsi otroci, se tudi otroci z avtizmom razvijajo, pridobivajo nove izkušnje, odraščajo itd. Res je, da se otroci z avtizmom učijo na drugačen način, ne po običajnih potem, da njihov razvoj poteka drugače ampak to še ne pomeni, da je otrok nezmožebaby_footn in da ne more napredovati. Tudi sama nikoli nisem mislila, da bo moj sin kdaj govoril, potem, da se bom z njim kdaj pogovarjala, da ga bom lahko poklicala po telefonu in da se bova zmenila, kje se dobiva, da si bo sam pogrel kosilo, sam šel nakupovat, se znašel na primer na letališču. Pa se. Niti slučajno si nisem nikoli mislila, da bova hodila v kino in se nato o filmu pogovarjala. Da bo sam šel iz šole v mesto, na tečaj angleščine in nato spet sam domov. Otroci napredujejo, vendar jim moramo za to dati priložnost. Če mi obupamo, potem otrok takšne priložnosti ne bo imel. Zelo blizu mi je to, kar je nekoč rekel gospod Collins, ko je predaval pri nas:” Vedno naj bodo vaša pričakovanja malo višja. Ne onemogočite razvoja otroka le za to, ker vi nimate visokih pričakovanj!«

Kaj bi svetovali stašem?
»Staršem svetujem, da se čim prej “lotijo dela” in začnejo sodelovati s strokovnjakom. V kolikor ne zmorejo sodelovati s strokovnjakom, ki je odgovoren za njihovega otroka, ki bi jih pomiril in zadovoljil, naj ga zamenjajo. To pravico imajo. Poleg tega ni nič narobe, da svoje zadovoljstvo izrazijo. Zato, ker je njihov otrok drugačen, jim še ni treba sprejeti vsega, biti tiho, ne zahtevati. Strokovni delavci lahko svoje delo opravljajo tudi zelo dobro. Staršem ni potrebno poslušati, kako nemogoč je njihov otrok, kako se z njim nič ne da, to niti ni krivda otroka ali starša, ampak se je temu le potrebno malo bolj posvetiti.«

DELI

Sodelujoči strokovnjaki:

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here