Authors Posts by Vlasta Kunaver

Vlasta Kunaver

http://www.zdkamnik.si/

dr. med., spec. ped., Zdravstveni dom Dr. Julija Polca, Kamnik

Kako pogoste so alergije in kakšni so znaki

V celoti je otrok, ki so na kakršni koli način prizadeti zaradi alergijskih bolezni iz leta v leto več. V predelu Evrope, kamor sodimo tudi mi, ocenjujejo da je takšnih otrok že med 20 in 25 %, kar je ogromna številka, govorimo torej o enem otroku na štiri oziroma na pet otrok. Velik delež teh otrok odpade na alergije že v najzgodnejšem obdobju.

Tisto, kar največkrat vidimo pri malih otrocih so izpuščaji na koži in pa težave z prebavo. Pri težavah s prebavo so znaki zelo raznoliki. Otrok ima lahko drisko, ga napenja, pojavi se kri v blatu, neješčost, počasno povečevanje telesne teže.

Kaj pa pomeni za otroka, ki ni dojen in je alergičen na kravje mleko

Ko gre za otroke, pri katerih sumimo, da so alergični na kravje mleko in niso dojeni, jih moramo hraniti z adaptiranim mlekom, s posebej izdelanimi mlečnimi formulami, kjer so beljakovine razgrajene na tak način, da ne povzročajo alergijskih bolezni.

Alergija na kravje mleko je kratkega značaja. Velik odstotek otrok alergijo na kravje mleko preraste, nekje do dopolnjenega prvega leta ali pa kmalu po tem. Dalj časa pa traja alergija na jajca.

Katere alergije so najpogostejše pri dojenčkih

Pri mladih otrocih, ko govorimo o otrocih v prvem letu starosti, sta v ospredju alergija na kravje mleko in jajca. V tem obdobju so v ospredju prehranske alergije.

Najpogostejši alergijski znaki so težave s kožo in prebavili.

Do alergijske bolezni pri otroku pride že ob senzibilizaciji tekom nosečnosti in ob stiku z alergeni iz hrane v obdobju, ko je otrok dojen in kasneje, ko je dohranjevan z mešano prehrano.

Nagnjenost k alergijskim boleznim je prirojena – ali jo imamo ali pa ne. Glede na dosedanja dognanja, ni diete, ki bi na kakršenkoli način lahko preprečila pojav alergijske bolezni. Kasnejše priporočene diete so tiste, kjer obstaja sum na alergijo na posamezne sestavine hrane (predvsem kravje mleko in jajca), predvsem pri otrocih, ki neke težave že imajo, ali pri tistih, kjer je alergija s preiskavami že nedvoumno dokazana.

Alergije pri dojenčku

»Alergije so pogoste v vseh življenjskih obdobjih. Nagnjenost k alergiji je prirojena in je s svojim ravnanjem ne moremo povzročiti. Žal velja tudi, da s svojim ravnanjem, prehrano ali načinom življenja nagnjenosti k alergiji ne moremo »pozdraviti« ali zagotovo  preprečiti, da bi se kdaj izrazila v obliki bolezenskih težav. Lahko jih omilimo, ne pa preprečimo. Lahko pa z ustreznim načinom življenja preprečujemo hude oblike bolezni. Nagnjenost k alergiji torej imamo ali pa nimamo. Koliko in kakšne težave v zvezi s tem bomo v življenju imeli, pa je odvisno od vrste dejavnikov,« pravi Vlasta Kunaver, dr. med.

Bodoča mamica oziroma mamica torej ne more veliko narediti v času nosečnosti oziroma dojenja, da njen otrok ne bi bolj dovzeten za alergije. »Doslej niso uspeli dokazati, da bi bilo mogoče z izključitvenimi dietami nosečih mamic alergije pri otrocih preprečiti. Zato diete nova priporočila v nosečnosti odsvetujejo.« Seveda pa velja, da naj bodoče mamice uživajo pestro in zdravo hrano, ki naj vsebuje čim manj konzervansov, kar pa velja tudi za mamice in vse ostale. Je pa dokazano, da so otroci mater kadilk veliko bolj dovzetni za težave z dihali – v obdobju dojenčka ti otroci prebolevajo okužbe dihal s težkim dihanjem in imajo kasneje astmo – ter z nizko porodno težo.

Dedovanje

Možnost, da bi vaš otrok imel alergijo, je višja, če je eden od staršev oziroma bratcev/sestric alergik, saj se nagnjenost k alergiji lahko podeduje. Alergije pa so seveda še znatno bolj verjetne, če sta alergika oba starša.

breza-alergijaZnaki alergije

Znaki alergij se navadno pokažejo najprej na prebavi: trdovratni krči v trebuhu, bruhanje, driske, celo krvave driske, otrok ne napreduje na teži. Eden od znakov alergije pa so spremembe na koži: lisasti izpuščaji, otekline. Redkeje se pojavijo težave z dihali – težko dihanje.  

»Alergijski marš«

Alergije se lahko pojavijo kadarkoli v življenju v zelo različnih pojavnih oblikah. Alergologi včasih uporabljajo izraz – »alergijski marš«. Gre za to, da vemo, kako se alergije pokažejo pri večini prizadetih glede na starost:

  • Pri dojenčkih so pogoste predvsem težave s prebavili in kožo, majhni otroci imajo več težav s spodnjimi dihali, v najstniškem obdobju  in pri mladih odraslih so pogoste težave z zgornjimi dihali in očmi, npr. sezonski nahod.
  • V prvem letu (pa vse do tretjega, četrtega leta starosti, ko izzvenijo) so daleč najbolj pogoste prehranske alergije – alergije na kravje mleko in jajca. Pri dojenčku se alergijske težave lahko pojavijo že po stiku z alergeni kravjega mleka in jajc pri maminem mleku ali ob uživanju adaptiranega mleka za dojenčke. Pokažejo pa se najbolj pogosto kot atopijski dermatitis in težave s prebavili.
  • V odrasli dobi pa se pojavljajo alergije v vseh naštetih oblikah.

Kasneje, ko otrok odrašča, se alergijske težave pojavijo tudi ob stiku z drugimi alergeni iz okolja. Med temi najbolj pogosto:

  • s pršico,
  • pelodi,
  • živalsko dlako.

Ne smemo pa seveda pozabiti tudi številnih snovi, s katerimi pride otrok v stik ob uporabi čistil (pralni prašek, mehčalec) in kozmetike (kreme, šamponi tekoča mila).

Dojenje ščiti pred alergijami

Dojenje do tretjega ali četrtega meseca starosti je v prid obrambi pred alergijskimi boleznimi in morda nekoliko odloži začetek nekaterih alergijskih težav. Vendar ni dokazov, da so nedojeni otroci bolj dovzetni za alergije. Mamina prehrana mora biti ta čas enaka kot med nosečnostjo (pestra, zdrava, vsebuje naj tudi dovolj svežega sadja in zelenjave …). »Mleko, mlečne izdelke, jajca kravje_mlekoin hrano, ki vsebuje jajčne beljakovine odsvetujemo, vendar le, če pri otroku ugotovimo alergijo na kravje mleko ali jajce. Včasih doječi mamici svetujemo dieto brez teh dveh živil že tudi ob sumu, da gre za tovrstno alergijo, saj se lahko zgodi, da z običajnim alergološkim testiranjem alergije ne moremo dokazati.«

Alergija na kravje mleko

»Alergije na kravje mleko in jajca so pogosto vzrok za suh srbeč izpuščaj na koži dojenčka – atopijski dermatitis ali pa težave s prebavili. Z alergijo pogojene težave s prebavili se pri dojenčku pokažejo kot driska, krči, prekomerno polivanje, razdražljivost, neješčost, nenapredovanje teže, slabokrvnost.« Če je alergija dokazana, se mora mamica, ki še doji, držati stroge diete, prav tako pa otrok, ki že je gosto hrano.

»Dojenčke, ki niso dojeni, v primeru alergije na kravje mleko hranimo z hipoalergenimi mleki, po priporočilu pediatra. V teh mlečnih formulah so beljakovine kravjega mleka razgrajene tako, da pri otroku ne sprožajo alergijske reakcije. Hipoalergijskih mlečnih formul je več. Pravo izberemo glede na to, na katere beljakovine mleka je otrok preobčutljiv.«

Alergija na kravje mleko pri večini otrok izzveni do prvega leta starosti, medtem ko alergija na jajca izzveni kasneje. Vlasta Kunaver poudarja, da mora sum na alergijo na živila potrditi in spremljati otroški alergolog, saj je nepotrebna opustitev živil lahko za rastočega otroka škodljiva!

Otrokove potrebe po spanju

Spalne potrebe otrok so zelo individualne, odvisne od otroka samega in tega, v kakšni družini otrok raste. Nikakor ne moremo pričakovati enakih spalnih navad, uspavalnih ritualov ter količin spanja pri npr. živahnem otroku, ki potrebuje zelo malo spanja, ali pa pri tistem, ki spanja potrebuje več. Ravno tako je popolnoma druga situacija v družini, kjer je navada, da je družina že popoldne zelo umirjena, v primerjavi z drugo družino, kjer je dogajanje doma še zelo živahno do poznih večernih ur.

Dr. Kunaverjeva je nakazala nekaj smernic, ki lahko starše vodijo pri uspavanju svojih otrok:

  • Svojih pričakovanj NE gradite na temeljih prebrane literature in nasvetih iz okolice.Pričakovanja staršev so namreč pogosto nerealna, zgolj zato, ker si jih starši narobe postavijo, realnost pa je pogosto drugačna. To velja od samih novorojenčkov naprej: res je, da otroci prve dni po porodu več spijo, saj so utrujeni in potrebujejo več počitka. Ti prvi, bolj zaspani dnevi se lahko končajo že v prvi polovici prvega meseca življenja, potem pa postanejo bolj živahni, spijo manj podnevi, pa tudi noči še nekaj časa ne prespijo cele.
  • Razvoj spanja je proces.Otrok se v zgodnjem obdobju ne zbuja zgolj zato, ker je lačen, žejen, ima mokre pleničke, pač pa tudi zato, ker tako poteka njegov fiziološki razvoj spanja. V začetnih tednih in mesecih, neredko tudi prvo leto ali dve, se otrok ponoči pač zbuja. Pogosta »nerealna, neustrezna in pretirana pričakovanja staršev vodijo v nepotreben stres« ter nepotrebno nezaupanje in pomanjkanje samozavesti staršev samih vase, v smislu, kje v vzgoji svojega otroka so ga polomili, kakšne daljnosežne negativne posledice bo to imelo in podobno.
  • Treba je razmisliti, kaj je tisto, kar moti otrokovo spanje,ne glede na otrokovo starost. Poleg normalnega, fiziološkega zbujanja, poznamo tudi zbujanje, ki je posledica drugih vplivov, zlasti izraščanja zob, raznih prehladnih obolenj, stresa ob odhodu v vrtec, vključevanja drugih oseb v otrokovo varstvo, odhajanje staršev na delo – dodatne okoliščine torej, ki motijo spanje, njegov naravni ritem spanja in budnosti.
  • Uspavalni rituali – vsekakor ne gre posploševati, a po izkušnjah dr. Kunaverjeve pri večini otrok koristno delujejo tako imenovani uspavalni rituali v umirjenem družinskem vzdušju, kot je na primer določen vrstni red hranjenja, previjanja, morda kopanja, nežne masaže, pestovanja, uspavalne pesmice, pravljice. Slednje, posebej poudarja, koristijo »tudi pri zelo majhnem otroku, dojenčku, ki je še ne razume – otroci se zelo dobro odzivajo na glas staršev, tako mame kot očeta, lepo se odzivajo na določen ritem. Sploh otroške pesmice imajo svoj določen notranji ritem, ki zelo lepo uspava. Formule, katera je prava, ni. Starši naj svojemu otroku prisluhnejo, ga opazujejo in ugotovijo, katera pesmica, pravljica mu  najbolj ustreza.«
  • Zadovoljevanje potrebe po bližini – nekateri otroci potrebujejo več starševske bližine, drugi manj. Spet je treba poslušati otrokove potrebe, pa tudi svoje. Nekateri starši so zelo nemirni, če ne slišijo in ne čutijo svojega otroka blizu sebe, sploh za mame to lahko pomeni noč brez spanja; ta njen nemir lahko čuti tudi otrok in nočni počitek družine je moten. Starejša priporočila svarijo pred pretiranim pestovanjem, modernejši pa to bližino priporočajo. Če vidimo, da otrok bližino potrebuje, ni nič narobe, če je otrok v spalnici staršev tudi daljši čas.
  • Po mnenju strokovnjakinje je pogosto napačno to, da si starši zamislijo čas otrokovega spanja, ki pa ni skladen z njegovo potrebo po spanju. To lahko vodi do nekajurnega joka in stresa na obeh straneh, otrok pa bo zaspal takrat, ko bo to potreboval in nič prej.

  • Majhni otroci ne morejo izsiljevati – otrok nas vedno potrebuje; mogoče to ni skladno z našimi objektivnimi merili – ker je lačen, ga je treba previti oziroma ima katero drugo objektivno potrebo. Mogoče rabi samo našo bližino, vendar to ni izsiljevanje. Otrok mora čutiti, da smo starši tam zanj; če joka, ga je treba potolažiti in mu dati občutek bližine in varnosti, ne samo za uspavanje, pač pa na splošno, za zdrav razvoj.
  • Treba je prisluhniti svojemu otroku in se mu prilagajati. Starši so danes zaradi obilice informacij na vsakem koraku izgubili zaupanje v svoj lastni občutek. Če zaupamo svojemu lastnemu starševskemu občutku in sledimo otroku, ne moremo narediti česa zelo napačnega.

Otrok, mlajši od dveh let, živi v strahu, da ga bo mama zapustila. Pred spanjem je zato priporočljivo, da opravite vedno isti obred umirjanja in dajanja občutka varnosti (npr. kopanje, preoblačenje v pižamo, zavijanje pri dojenčkih do treh mesecev, petje uspavanke ali branje pravljice), v roke pa mu posadite najljubšega medvedka. Otrok naj spi v dobro prezračeni sobi z okoli 18 stopinjami Celzija. Vrata pustite priprta, da bo noter svetila medla luč s hodnika. Nočno hranjenje naj bo čim krajše oziroma skoraj v snu; ne igrajte se z njim, le pomirjujoče ga obdarjajte z nežnostmi.

POZOR! Do drugega leta starosti dojenček ne sme spati na blazini. Položite ga na stran, da se ne zaduši, če bo slučajno bruhal mleko.

Spalne navade pri dojenčku

Moram takoj opozoriti, da so spalne navade zelo individualne glede na otroka kot tudi individualne na družino. Ni nekega univerzalnega recepta za spalne navade.

Nek zelo živahen otrok ne bo spal mogoče toliko, hkrati neka družina ima zelo umirjene večere, ali pa na drugi strani družine ki imajo obiske ob večerih.

Spalne navade so tako zelo različne. Prve dni po porodu otrok spi malo več, ker je še vedno utrujen od poroda. Ta zaspanost mine nekako po mesecu in pol, potem pa bo otrok spal manj. Otroci že po mesecu postanejo bolj živahni, čez dan že spijo manj. Tudi otroci po navadi ne spijo toliko kot starši pričakujejo glede na knjige ki so jih prebirali, ker so otroci enostavno radi budni čez dan. Otroci so radi budni, radi raziskujejo zato je normalno, da večji del dneva ostanejo budni.

Smernice za uspavanje dojenčka

Na uspavanje otroka pri večini otrok vpliva uspavalni ritual (hranjenje, pestovanje, masaža, umivanje, pravljica). Oglejte si video, v katerem Vlasta Kunaver, dr. med., spec. ped., govori o uspavanju otroka.

Po izkušnjah, ko se bliža večer, ko se bliža ura, želimo otroka uspavat, takrat naj bo družinsko dogajanje čim bolj umirjeno. Pri večini otrok, ne bom posploševala na vse, na večino delujejo tako imenovani uspavalni rituali. Tak uspavalni ritual je lahko določen vrstni red hranjenja, previjanja, kopanja, masaže otroka, pestovanje, uspavalna pesmica ali pravljica. Poudarjam, tudi za otroke, ki ne razumejo pesmice ali pravljice.

Otroci se zelo dobro odzivajo na glas staršev, ne samo mame, tudi očeta, lepo se odzivajo na določen ritem. Otroške pesmice, ki imajo svoj določen notranji ritem, jih včasih zelo lepo uspavajo. Recepta, katera pravljica in pesmica je to, ni. Starši z občutkom in opazovanjem otroka, najdejo tisto pravo, ki je najboljša za njihovega otroka.

Razvoj spanja pri otroku

Otrok se v prvih tednih, mesecih ponoči ne zbuja le zato, ker je lačen, ampak ima fiziološko razvoj spanja svojo pot v tej smeri. Poglejte si pogovor z Vlasto Kunaver, dr. med., spec. ped., ki je opozorila še na dodatne okoliščine, ki lahko motijo otrokov spanec.

Otrok se v prvih tednih in mesecih ne zbuja samo zato, ker je lačen, ampak ker gre razvoj spanja po tej poti. Otrok se zato v prvih tednih, mesecih ali celo v celotnem prvem letu ponoči večkrat prebudi.

Poleg zbujanja, ki je fiziološkega razloga in je ustrezno z razvojem spanja in budnosti, so krivci za zbujanje še izraščanje zobkov, prehladna obolenja, stres, ki ga otrok doživlja ob vključitvi v vrtec ali ob odhajanju staršev v službo. To so okoliščine, ki otrokovo spanje še dodatno motijo. Otrokov spanec je lahko moten vse do 5. leta starosti ali dlje.

Je možno, da otrok izsiljuje pozornost z jokom

Majhen otrok potrebuje starše za prehrano, previjanje, morda samo bližino, zato dr. med., spec. ped., Vlasta Kunaver, svetuje, da ravnamo po starševskem občutku.

Pri majhnem otroku bi morali pozabiti na besedo izsiljevanje. Otrok nas vedno rabi. Mogoče to, da nas potrebuje, ni v skladu z našimi objektivnimi merili. Mogoče rabi samo našo bližino in temu reči izsiljevanje je zelo narobe.

Dostikrat do takšne situacije pride ob rojstvu mlajšega otroka v družino. Ko starejši otrok v tem primeru pogosto joka, to starši razumejo kot izsiljevanje. Vendar pa gre za otrokovo močno podzavestno željo po bližini staršev in izražanje strahu, da so starše deloma izgubili. Najslabše je, če otroku svojo pozornost odtegnemo in to razglasimo za izsiljevanje.

Napake pri uvajanju spalnih navad pri dojenčku

Po mojih izkušnjah, mislim da je najbolj pogosta napaka, da si starši zamislimo, kdaj bi moral naš otrok zaspat. Ob tem ne upoštevamo ritma spanja našega otroka in njegovih individualnih potreb. Če si namreč zamislimo, da bo naš otrok, ker smo mi mnenja, da je to zanj najbolj zdravo, zaspal ob sedmih, v naši družini pa je morda še vse živahno do desetih.

In otrok seveda, niti glede na ritem družine niti glede na svoj notranji ritem, ne čuti potrebe po spanju že ob sedmih, bo to skoraj zanesljivo pomenilo nekaj ur joka, tisto, čemur rečemo “starši, ki so izgubili živce”, popolnoma po nepotrebnem. Če se v teh primerih malo prilagodimo, potrebam otroka, družinskemu ritmu, bomo morda uspavali otroka dve uri kasneje, vendar brez nepotrebne slabe volje, brez otrokovega joka in brez svojega lastnega nemir.

Kaj pa metoda, ko dojenček ponoči joka in se ga ne upošteva

Metoda, pustite otroka jokati pa bo prej ali slej prenehal, v nekaterih primerih celo deluje. Vendar to odločno odsvetujemo. Otrok mora čutiti, da smo ga slišali, da so starši tam zanj. Mislim da starši otroka morajo potolažiti na tak ali drugačen način. Občutek bližine, občutek varnosti je za otrokov razvoj zelo pomemben, ne samo za uspavanje, tudi sicer.

Kdaj naj prenesemo dojenčka v svojo posteljico

Poglejte si video, v katerem pediatrinja Vlasta Kunaver svetuje, kdaj prenesti otroka v svojo posteljo.

Recepta, ki bi veljal za vse otroke, ni. Nekateri otroci potrebujejo starševske bližine manj, drugi več. Odzivajmo se individualno na potrebe svojega otroka in na svoje. Tudi starši so nemirni, če ne čutijo svojega otroka ob sebi in za mamice to pomeni noč brez spanja, ker se sprašujejo, ali je kaj narobe.

Starejše vzgojni teksti svarijo pred pretiranim pestovanjem, spanjem v starševski postelji itd., modernejši teksti bližino priporočajo. Vsi potrebujejo bližino staršev. Če vidimo, da otrok bližino potrebuje, ni nič narobe, da je otrok dalj časa v bližini staršev.