Avtorji Objave od doc. dr. Urška Fekonja Peklaj

doc. dr. Urška Fekonja Peklaj

http://www.ff.uni-lj.si/

Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Čustveni razvoj otroka

Skozi obdobja otrokovega razvoja se spreminja tudi njegova intelektualna in čustvena plat. Od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih sprememb v otrokovem razvoju, tudi čustveni razvoj otroka hitro napreduje. Spodaj navedeni okvirni mejniki so ključna vedenja, ki jih dosegajo otroci v določenem obdobju, vendar ne vsi istočano, zato otroka spremljajte in spodbujejte, ne bo pa nič narobe, če ga bo osvojih nekoliko kasneje. Vsak otrok je individualen in določen mejnik doseže ob svojem času.

Malčki – od 1. do 3. leta starosti

Otrok v 1. letu starosti spoznava vsakdanjo rutino, zato hoče pomagati staršem pri opravilih in jih oponaša tudi v vedenju. V tem obdobju morda pokaže strah pred tujci in še ne razume, da starša nista izginila, če ju ne vidi, temveč ju le za kratek čas ne bo.

  • Okoli 1. leta začenja povezovati vzroke in posledice, ne predvideva pa še nevarnosti. Hitro menjava pozitivna in negativna čustva. Dogajanja še ne zna predvideti vnaprej, zato hoče želeno stvar takoj in ne zmore čakati. Funkcijski igri, ki jo predstavljajo večkratna ponavljanja aktivnosti tistih funkcij, ki pri otroku takrat dozorevajo, se postopno pridruži manipulativna in raziskovalna igra s predmeti, ki jih ogleduje, otipava, spušča. Ob koncu 1. leta se pričnejo razvijati preproste socialne igre, npr. skrivanje za zaslonom, iskanje predmeta ter posnemanje gibov, besed in aktivnosti odraslega. Še vedno se najraje igra sam, v igro vključi tudi odrasle.
  • Pri 1,5 letu bo malček zaradi večjega nadzora nad gibanjem telesa začel postopno usvajati samostojnost pri oblačenju, umivanju, hranjenju, navajanju na kahlico, pitju iz kozarca.
  • Pri 2 letih začne svojo igro deliti tudi z vrstniki. A druge otroke doživlja kot tekmece in težko deli z drugimi, zato so pogoste »bitke« za svojo igračo. Prevladuje vzporedna igra, ko je v istem prostoru več otrok, ki se igrajo vsak po svoje. Zlasti pa je v igri ob koncu drugega leta pomembna aktivna udeležba odraslih, ki se skušajo vživeti v svet igre.
  • Po 2. letu se pojavi občutek: »To sem jaz!«, ki ga malček tako dobro potrdi z obdobjem trme, ki se prične kazati že takrat in polno razmahne med drugim in tretjim letom. To je namreč obdobje, ko se otrok pričenja zavedati samega sebe – sebi reče »Da!« in odraslim, najpogosteje staršem, »Ne!«. Takrat je otrok v fazi nasprotovanja. V tem času velikokrat pride tudi do kričanja ter izbruhov trme, togote in jeze. Otrok uporablja »ne«, da bi pokazal samostojnost, pa tudi zato, da preizkusi svoje meje. To se pojavlja pri nekaterih vsak dan in v vsaki situaciji (kopanje, hranjenje, oblačenje). V tem obdobju se začne tudi navajanje na kahlico, kar večina otrok usvoji med drugim in tretjim letom starosti. Navajanje na kahlico poteka postopoma, najprej podnevi, nato še ponoči. Začenja tudi razumevati obljubo (čeprav je še ne zna vedno izpolniti), prepoznavati resnico in priznavati pravice drugih (čeprav jih ne spoštuje vedno).

Zgodnje otroštvo – od 3. do 6. leta starosti

  • Pri 3 letih nariše krog, prepoznavne oblike pa nastanejo bolj naključno in jih naknadno poimenuje. Po 3. letu prevladujejo simbolne ali domišljijske igre, ki postajajo vse bolj sestavljene igralne aktivnosti. Igre z lutkami, simbolne igre in igre vlog spodbujajo domišljijo in pomagajo pri razumevanju lastnih čustev, pa tudi razumevanju čustev pri drugih ljudeh. Po tretjem letu pride do vidnejšega zanimanja za igro z drugimi otroki, mlajši predšolski otroci se že radi igrajo v manjših skupinah. Te skupine se sprva stalno spreminjajo, ker hitro pride do sporov, kasneje se čas sodelovanja podaljšuje.
  • Po 3. letu se otrok intenzivno uči tako z opazovanjem kot s spraševanjem, zato mu morate nove spretnosti tako pokazati kot tudi razložiti. V tej starosti se lahko prične učiti uporabe različnih pripomočkov, ki jih uporabljamo odrasli, pri tem ga moramo opozoriti na možne nevarnosti.
  • Pri 4 letih otrok večinoma že nariše človeka (glavonožca) brez trupa, z okončinami, ki izhajajo iz glave. Na socialnem področju začne sklepati prva prijateljstva. Pri vključevanju v družbo prične spoznavati in sprejemati osnovna pravila: da je treba deliti igrače z drugimi, da pride pri igri izmenično na vrsto. Uči se obvladovanja medsebojnih odnosov, vendar pri tem potrebuje nadzor in občasno pomoč. Intenzivno spoznava svet in pridobiva tako telesne kot umske izkušnje. Jasno izraža svoja čustva, pri tem ga ne smemo pretirano omejevati, moramo pa mu jih pomagati prepoznati in usmerjati.
  • Med 3. in 6. letom se pri otrocih pogosto pojavljajo strahovi, ki jih z našo pomočjo postopno premaguje. V tem obdobju tudi izoblikuje jasno identiteto svojega spola.
  • V 5. letu zavestno pokaže skrb za telesno higieno. Spretno razbira telesno govorico odraslih. Svoja lastna čustva še vedno pogosto izraža z govorico telesa, čustev večinoma še ne zmore ubesediti. Pri tem so opazne razlike med spoloma, saj deklice zmorejo čustva izraziti z besedami prej kot dečki. Njegova risba je vse bolj izoblikovana, riše različne simbole, tudi prve črke, risba človeka je vse bolj popolna. Na socialnem področju močno napreduje, sklepa trdnejša prijateljstva, postane pozoren na to, kaj si prijatelji mislijo o njem, pričenja razumevati pravila skupinskih iger. Ni pa še čustveno zrel za tekmovanje z drugimi, zato se pri tem pogosto pojavijo konflikti. Prek domišljijske igre preigrava različne življenjske situacije, sprošča in razvija svoja čustva, razvija tudi socialna čustva in sodelovanje z drugimi. Svoje pomembno mesto imajo tudi druge oblike iger, tako konstrukcijske, družabne, gibalne kot tudi dojemalne, kjer je otrok v vlogi poslušalca. Okoli petega leta starosti začenja otrok sprejemati svoje lastne odločitve. Šele pri tej starosti začenja postopoma razlikovati med resničnostjo in domišljijo.
  • Tik pred vstopom v šolo pričenja večina otrok s prepoznavanjem črk in štetjem do deset. Otrok obvlada preproste matematične operacije, ki so del družabnih iger. Pri orientaciji v prostoru zmore uporabljati preproste zemljevide. Pričenja razumevati časovna zaporedja in trajanje posameznih dogodkov. Začenja razumevati šale. Zna videti stvari s stališča nekoga drugega. Zmožen je sklepati tesnejša prijateljstva, a spori so še pogosti. Po 6. letu zmore razumeti, da lahko nekdo doživlja več različnih čustev hkrati. Vse ustrezneje izraža in nadzira svoja čustva. Napreduje v razumevanju socialnih pravil. Zna sobivati z vrstniki in se tudi postaviti zase. Lahko rečemo, da je otrok med 5. in 7. letom starosti dovolj zrel, da vstopi v šolo, kjer prične z organiziranim, formalnim šolanjem skupaj z vrstniki.

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Brazelton, T. B., 1999: Otrok – čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Leach, P., 2004: Otrok od rojstva do šole.
  • Marjanovič Umek, L., Zupančič. Razvojna psihologija.
  • Silberg, J., 2003: Miselni razvoj dojenčka in malčka: igre za spodbujanje otrokovih umskih sposobnosti.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Govorni razvoj otroka

Obdobja od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih in hkrati hitrih sprememb v otrokovem razvoju, kar lahko starši opazimo vsak dan posebej. Mejniki so določena ključna vedenja, ki so pomembna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju in omogočajo usvajanje bolj zahtevnih oblik vedenja. Mejnike otrokovega razvoja lahko starostno opredelimo, vendar starosti, ob katerih otroci dosegajo posamezen mejnik, niso trdno zasidrane. Vsak otrok posebej je individualen in prav tako je do določene mere individualen njegov razvoj. To pomeni, da če otrok nečesa pri enem ali dveh letih še ne zna ali ne zmore, ne pomeni nujno, da je kaj narobe z njim, ampak morda potrebuje le nekaj več časa in ustreznih spodbud in bo usvojil določeno vedenje.

Govorni razvoj ni odvisen le od otrokove starosti, ampak tudi od spodbud, ki jih je deležen v svojem okolju s strani odraslih in starejših sorojencev, ki otroku predstavljajo govorni model. Razvoj govora poteka v povezavi z nekaterimi drugimi področji razvoja, npr. razvojem otrokovega mišljenja, spomina, simbolnega predstavljanja.

Malček (od 1. do 3. leta starosti)

Večina malčkov spregovori prvo besedo v starosti med 12. in 20. mesecem, pri čemer se razumevanje besed razvije prej kot njihova raba.

Med malčki so v obsegu besednjaka velike individualne razlike. Prve malčkove besede imenujemo tudi holofraze, to so samostojne besede, ki jim malček razširi pomen (npr. z besedo »Žoga?« želi vprašati »Kje je moja žoga?«). Prve besede, ki jih govori malček, najpogosteje označujejo:

  • znane predmete in osebe (npr. mama, medo, sok),
  • preproste prošnje (npr. gor, daj, še) ter
  • rutinske dejavnosti (npr. jem).

V razvoju malčkovega besednjaka se tipično pojavita dva pomembna skoka, in sicer prvi med 16. in 20. mesecem ter drugi med 24. in 30. mesecem starosti. Obseg besednjaka se v tem obdobju lahko poveča za nekaj besed dnevno, vsi malčki pa skokov ne dosegajo pri enaki starosti.

  • Približno 1 leto in pol stari otroci so sposobni opisati dogodek in povezati dve besedi – npr. »Glej žoga.« Prve vsebine malčkovih zgodb se nanašajo na neposredno okolje in opisovanje dogodkov, ki temeljijo na določenem časovnem zaporedju ter kažejo na začetek razvoja otrokove pragmatične zmožnosti.
  • Po 2. letu starosti malček oblikuje tudi stavke iz treh ali štirih besed, ki so povezane v pravilnem vrstnem redu. Postopno oblikuje tudi podredne in priredne stavke. Malčki že zgodaj v oblikovanju večbesednih izjav usvojijo osnovni besedni red jezika, kar jim omogoča, da so tudi skrajšani in nepopolni stavki najpogosteje razumljivi poslušalcu. Hitro usvajajo slovnična pravila, ki jih pogosto tudi nepravilno posplošujejo, kar se v njihovem govoru odraža kot npr. nepravilno spreganje glagolov ali nepravilno oblikovanje množine. Posploševanje slovničnih pravil predstavlja napredek v razvoju govora, saj kaže na to, da je malček že usvojil določeno slovnično pravilo, vendar ga še ni zmožen posplošiti na nekatere, predvsem nove besede. Usvajanje novih besed in slovničnih pravil malčku omogoča, da govori tudi o predmetih in osebah, ki so odsotni, ter o preteklih in prihodnjih dogodkih.

Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)

Otrokov besednjak še vedno narašča, saj v tem obdobju otroci razumejo in govorijo veliko število različnih besed (od 2.000 do 5.000 besed). Otrok oblikuje večstavčne povedi, sestavljene iz podredij in priredij; pri čemer v stavke pogosto vključuje tudi besedi »prej« in »potem«.

  • Otroci po 3. letu starosti pripovedujejo vse bolj strukturirane zgodbe z dobro oblikovano strukturo, ki so tudi vse bolj vsebinsko in slovnično strukturirane in zapletene. Zgodbo gradijo na začetnem dogodku, razvijajo jo okoli glavnega junaka, zgodba vključuje začetek, jedro in smiseln zaključek. V zgodbi pogosto opisujejo tudi misli in čustva junakov ter njihove medosebne odnose.
  • Do 5. leta otrok razume in rabi večino slovničnih pravil, ki pa jih še vedno tudi n
    Otroka bereta knjigo
    Otroka bereta knjigo

    epravilno posplošuje.

  • Večino izjem slovničnih pravil pa usvoji do 8. leta. V tem obdobju poteka tudi razvoj nekaterih metajezikovnih zmožnosti (npr. prepoznavanje besed v stavku ter glasov in zlogov v besedi).

Za govorni razvoj otroka je pomembna zgodnja govorna interakcija med otrokom in njegovimi starši med različnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Starši spodbujajo otrokov govor tako, da se z njim pogosto pogovarjajo, pri tem pa rabijo različne besede; postavljajo odprta vprašanja; odgovarjajo na otrokova vprašanja; nadaljujejo temo pogovora, ki jo je začel otrok; se izogibajo rabi pootročenega govora, za katerega so značilne besede, ki niso v besednjaku odraslega, in nepopolna slovnična struktura stavkov; pogosto berejo skupaj z otrokom in se o prebrani vsebini z njim pogovarjajo; z otrokom obiskujejo lutkovne predstave in knjižnico. Posebnega pomena za otrokov govorni razvoj je tudi vključevanje v simbolno igro, v kateri starši in otrok poimenujejo različne predmete, ki v igri predstavljajo nekaj drugega kot v resnici, se dogovarjajo o poteku igre ter prevzemajo različne vloge.

Opis nekaterih značilnosti govornega razvoja

OTROKOVA STAROSTOPIS
2,5 letaRazume koncept velikosti. Postavlja vprašanja kaj, kje. Rad posluša pravljice in že pove kratko izštevanko.
3 letaUporablja različne besedne vrste. Pozna barve, števila. Imenuje dejanja na sliki, postavlja vprašanja. Pripoveduje o sebi in predvidenih dejavnostih, že izraža svoje misli in čustva.
4–5 letGovor je razumljiv, težave se lahko pojavijo pri izreki daljših besed, glasov (sičniki, šumniki, L, R). Uporablja vprašalnici kdaj, zakaj. Uporablja pretekli in prihodnji čas. Tvori sestavljene povedi. Uživa v poslušanju šal, ugank in pravljic.
5–6 letVse glasove izgovarja pravilno, tudi stavki so slovnično vedno bolj pravilni (uporablja vprašalnice, nikalnice). V govoru uporablja pravilne časovne odnose. Razvija predbralne in predpisalne spretnosti ter metajezikovno zavedanje.

 

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Bates, E. in Goodman, J. C., 2001: On the inseparability of grammar and the lexicon: Evidence from acquisition.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U., 2011: Ocenjevanje govora otrok in teorije uma.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A., 2012: Characteristics of early vocabulary and grammar development in Slovenian-speaking infants and toddlers.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Otrokov gibalni razvoj

 

Gibanje je prva osnovna oblika spoznavanja s svetom.  Z gibanjem otrok uravnava telesno rast in razvoj, pridobiva gibalne in ročne spretnosti, to pa tudi vpliva na njegov duševni razvoj. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Morda boste dobili občutek, da se je gibalni razvoj v primerjavi z razvojem v prvem letu življenja upočasnil. Vendar pa temu ni tako. V obdobju do 5. in 7. leta starosti bo namreč malček izmojstril svoje telo v gibanju tako, da bo ob vstopu v šolo dosegel zrele gibalne vzorce.

Malček (od 1. do 3. leta starosti)

V prvem letu življenja je razvoj gibanja zelo kompleksen in hiter. Okoli prvega rojstnega dne večina otrok shodi. Normalen razpon sega od 9. do 18. meseca starosti, kar lahko pomeni, da je nekdo ob pričetku hoje kar za celo glavo večji od drugega. Otroci šele s hojo pričnejo zelo aktivno raziskovati okolje, pri čemer jih lahko odrasli spodbujamo. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje, ki to raziskovanje omogoča. Sprva okorna hoja iz dneva v dan vse bolj napreduje.

  • Pri 14. mesecih se otrok skloni in pobere igračko.
  • Pri 15. mesecih po vseh štirih pleza po stopnicah, pri hoji pred seboj poriva igračo na kolesih.
    Novorojenček
    Novorojenček
  • Pri 16. mesecih zna hoditi vzvratno in poskuša brcati žogo.
  • Pri letu in pol se ob pomoči pokončno vzpenja po stopnicah in se zna usesti na stol; hoja postaja vse bolj trdna, z rokami ne lovi ravnotežja, hodi vedno hitreje in razmik med stopali se zmanjšuje.
  • Pri 19. mesecih začne teči.
  • Pri 20. mesecih poskuša stati na eni nogi.
  • Do starosti dveh let že pazi na ovire pri hoji, sam hodi po stopnicah tako, da se drži za ograjo.
  • Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo, radi imajo izštevanke, ritmične pesmice in nagajivke, ob čemer se lahko ritmično gibljejo.
  • Dve- in triletniki imajo radi plesne igrice v skupini in rajanje ob pesmici Ringa, ringa, raja.
  • Starejšim so všeč tudi plesne igre ali pa uprizorijo kakšno igrico. Skupinske igre poleg gibalnih razvijajo tudi spoznavne sposobnosti. Gibanje in igra se povezujeta. Oboje namreč spodbuja delovanje možganov.

Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)

V obdobju malčka se pri gibanju že pričnejo kazati razlike med dečki in deklicami, ki kasneje, zlasti v obdobju najstništva, postanejo še bolj vidne. Dečki imajo močnejše podlahti, deklice pa so bolj gibčne. Tako se začnejo dečki navduševati nad igrami z žogo, deklice pa se bolj navdušujejo nad gimnastiko in plesno vadbo. Vendar se otroci ukvarjajo s tistimi gibalnimi aktivnostmi, ki so jim ponujene in pri katerih smo jim odrasli dober zgled. Raznovrsten nabor gibalnih aktivnosti je za malčke in predšolske otroke ključen, saj najbolj prispeva k celostnemu gibalnemu razvoju.

Razdelitev gibalnih spretnosti in dejavnosti predšolskih otrok

Grobogibalne spretnosti Drobnogibalne spretnosti
Koordinacija, ravnotežje.Natančen nadzor in koordinacija drobnih mišic rok in prstov.
Hoja, tek, poskoki, preskoki, igre z žogo, plezanje.Pisanje, risanje, slikanje, igranje glasbil, igra s plastelinom, sestavljanke, zlaganje kock.
Kotaljenje in vodenje žoge, plezanje preko ovir – poligon, brcanje, podajanje žoge, npr. hokej.Vaje opismenjevanja, risanja, izdelovanja in rezanja iz papirja, igre s kockami, izdelovanje igrač iz raznovrstnih materialov – odpadna embalaža je zelo priročna.

 

Otrok vse bolj postaja spreten z rokami in dlanmi, gibi rok so mehki in učinkoviti ter vse bolj usklajeni z očmi. Gibalne spretnosti s svojimi otroki urimo na igrišču, doma ali pa v naravi. Gozd, travnik, obala ali pa planine so naš največji igralni poligon. Plezanje po drevesih, premagovanje skal in korenin na poti, plavanje in potapljanje nas urijo v gibanju in obvladovanju našega telesa. Tudi na igrišču lahko izberemo igrala, ki so sorazmerno varna in hkrati primerna otrokovemu razvoju.  Ni ga otroka, ki se ne bi rad gugal. V vse smeri, gor-dol, levo-desno. Veste, kaj počne otrok takrat? Spodbuja svoje možgane, predvsem krepi svoje vestibularne (boljše ravnotežje) aktivnosti.

Kako izkoristiti prosti čas glede na prednosti otrokovih sposobnosti

Igra je prevladujoča dejavnost otroka. Otrok jo izvaja zaradi lastnega zadovoljstva in ni vezana na neposredno zadovoljevanje njegovih potreb ali zahtev okolja. Informacije o tem, katere dejavnosti v prostem času vplivajo na razvoj otrokovih sposobnosti, nam je podala razvojna psihologinja dr. Urška Fekonja Peklaj s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Z razvojem igre se razvija tudi otrok

Igra je dejavnost, v kateri se razvijajo različna področja otrokovega razvoja, hkrati pa se raven otrokovega razvoja odraža v zapletenosti in zahtevnosti njegove igre.

Razvoj igre poteka od spoznavno manj zahtevne funkcijske igre preko simbolne igre vse do konstrukcijske igre, kjer otrok nekaj gradi ali sestavlja, in do igre s pravili.

Razvoj otroka pa medtem skozi igro poseže po naslednjih področjih:

  • gibalni razvoj,
  • razvoj drobnih gibov (ki omogoča natančno rokovanje s predmeti),
  • socialni razvoj in razvoj socialnega razumevanja (ki omogoča vstopanje v socialne interakcije s soigralci, sprejemanje in sledenje pravilom igre, pogajanje o igračah in vsebini igre, vključevanje v sociodramsko igro),
  • razvoj mišljenja in govora, ki predstavlja sistem simbolov, otroku pa v simbolni igri omogoča poimenovanje pretvorb (»Tale kocka bo moj avto«), oblikovanje vsebine igre (»Zdaj pa pojdimo na morje«), prevzemanje in igranje vlog, ki predstavljajo najbolj zahtevno obliko simbolne igre (»Jaz bom mami in grem zdaj v trgovino«),
  • čustveni razvoj otroka, saj igra otroku zaradi odsotnosti posledic v njej omogoča, da odigrava različne situacije, s katerimi se sooča v resničnem življenju in ob njih doživlja različna, tudi negativna čustva (obisk zdravnika, strah pred psom).

Kako lahko starši v igri z otrokom pripomorete k njegovemu razvoju?

Otrok eno izmed najbolj optimalnih spodbud za razvoj igre pridobi v igralni interakciji z mentalno razvitejšim partnerjem (starši, vzgojitelji, starejši sorojenci). Vsako vključevanje odraslega v otrokovo igro pa še ne pomeni tudi spodbujanja otrokovega razvoja.

Starši otroka v igri:

  • usmerjajte k novim in bolj zahtevnim dejanjem,
  • predstavljajte mu model za posnemanje dejavnosti, ki jih sam še ne zmore izvesti,
  • ustvarjajte in ohranjajte igralni okvir, v katerem se otrok lahko igra na višji razvojni ravni, kot bi se igral sam,
  • dajajte oporo in med seboj povezujte igralna dejanja,
  • predlagajte in ohranjajte temo igre ter na ta način ohranjajte otrokovo igralno dejavnost.

Iz teorije v prakso

Igra z vrstniki

Ena najpogostejših vsebin igre v predšolskem obdobju je igra družine in zdravnikov, ki je lahko tako s spoznavnega kot socialnega vidika zelo zapletena, saj od otrok zahteva:

  • da si razdelijo vloge ter v njih vztrajajo,
  • da se dogovorijo za vsebinski okvir oz. potek igre,
  • med seboj sodelujejo in
  • pretvarjajo različne predmete, ki jim služijo kot igrače, ki jih v določenem trenutku potrebujejo (zdravila, hrana).

Družabne igre in igre s pravili

Razmeroma preprosta igra s pravili, v katero se uspešno vključujejo že triletni otroci, je igra Spomin. Igre s pravili so pomembne tudi z vidika razvoja socialnih spretnosti, saj mora otrok razumeti in slediti določenim pravilom, se naučiti prenesti poraz in zmago. Pogosto popuščanje otroku pri sledenju pravilom in dopuščanje zmage v vsakem primeru otroka prikrajša za izkušnje, ki so pomembne za razvoj njegovih socialnih spretnosti.

 

Raziskave kažejo …

  • Da starši in tudi drugi odrasli med drugim spodbujate govorni razvoj svojih otrok tudi s tem, ko se z njimi pogovarjate o tem, kako ste preživeli dan, kaj bi radi počeli, poimenujete predmete in opisujete dogajanje med vsakodnevnimi dejavnostmi (sprehod, pripravljanje obroka, pospravljanje, oblačenje), odgovarjate na otrokova vprašanja. Tudi vloga vrstnikov v igri je izredno pomembna, saj spodbuja razvoj otrokovih socialnih spretnosti, socialnega razumevanja, govora in metajezika.
  • Da je pomembno, da starši otroku začnete brati že zgodaj, v obdobju dojenčka in malčka, da mu berete pogosto, med branjem dopuščate, da vas otrok sprašuje po prebrani vsebini ter po branju otroka spodbujate, da tudi sam pripoveduje, ter se o prebrani vsebini z njim pogovarjate. Pomembno je, da izbirate kakovostne otroške knjige, ki vsebujejo bogat besednjak in jezik (ki se razlikuje od vsakodnevnega sporazumevanja) ter ne spodbujajo oblikovanja spolnih, rasnih in drugih stereotipov (bojevniki in modra barva za fantke, princeske in roza za punčke).
  • Da otroci razmeroma pogosto gledajo televizijo in postanejo redni gledalci že zgodaj v razvoju. Pri tem, ali bo gledanje televizije imelo pozitiven učinek na otrokov razvoj, pa je posebej pomembno to, da so vsebine, ki jih otroci gledajo, izbrane s strani odraslih, tako da so kakovostne in oblikovane za otroke določene starosti. Prisotnost staršev ob gledanju televizije ima pomembno vlogo, saj lahko starši tako otroku dodatno pojasnjujete vsebino, odgovarjate na njegova vprašanja ter se kasneje z otrokom pogovarjate o tem, kar je gledal po televiziji.

Vsebina: Tina Bolta