Avtorji Objave od Tadeja Štrumbelj

Tadeja Štrumbelj

http://www.zzz-strumbelj.si/

dr. med., spec. ginekologije in porodništva, terapevtka medicinske hipnoze

Spolnost med nosečnostjo

Sami spolni odnosi so tudi v nosečnosti dovoljeni brez posebnih omejitev. Omejitve nastopijo, ko nosečnost ni normalna, temveč bolezenska, oziroma je od bolezenske ne znamo dovolj zanesljivo ločiti. Torej, v času krvavitev, pospešenega krajšanja in odpiranja materničnega vratu ter ob ponavljajočih, bolečih krčih, tudi če gre za lažne popadke, se spolne odnose odsvetuje. Sicer pa so v nosečnosti spolni odnosi lahko bolj zadovoljujoči kot prej, saj so namenjeni izključno dobremu počutju in poglabljanju odnosa s partnerjem.

Ali lahko spolni odnosi sprožijo porod

Pri zdravi nosečnici z zaprtim materničnim vratom vsaj do porodnega termina (37 tednov) semenska tekočina ne povzroča drugih težav kot morda nekaj krčev maternice, ti pa ne povzročajo splava oziroma poroda. Prostaglandini, posebne snovi v semenski tekočini, ki sicer teoretično lahko sprožijo porod, postanejo pomembnejši šele po doseženem porodnem terminu, torej po 37. tednu, ko pa je porod že zaželen.

Alternativne oblike spolnosti

Pod alternativnimi oblikami spolnosti razumemo oralne in analne spolne odnose, draženje spolovil z roko ali raznimi predmeti. Vse to je tudi v nosečnosti načeloma dovoljeno, priporoča pa se upoštevanje določenih pravil, ki zagotavljajo varnost, ker je lahko nosečnost ob neupoštevanju teh pravil tudi ogrožena. Pri oralnih odnosih se odsvetuje pihanje zraka v nožnico ter uporabo neprimernih predmetov za draženje, ker je nožnica v nosečnosti ranljivejša kot sicer. Priporoča se tudi zgledno ustno higieno in urejenost zobovja pri partnerju, kajti ustna votlina je lahko pravo leglo škodljivih bakterij, ki lahko ob prehodu v nožnico predstavljajo nevarnost za otroka. Med najpogostejšimi bolezenskimi klicami ustne votline prištevamo streptokoke, zlasti iz skupine B, ki odraslemu, imunsko odpornemu, ne povzročajo nobenih težav, imunsko okrnjen, zlasti prezgodaj rojen otrok ali tudi donošen novorojenec pa lahko zboli za sepso, pljučnico ali meningitisom ter umre oziroma utrpi trajne posledice.

Analni odnosi naj bodo, če že, zadnji in naj se ne kombinirajo z vaginalnimi odnosi. Zadnjična odprtina je namreč prav tako kot ustna polna bolezenskih klic, zlasti gram negativnih kokov, ki so neprijetni povzročitelji tako vnetij sečil kot tudi bakterijske vaginoze, stanja, ki ga povezujemo tudi s prezgodnjim porodom. Če se par drži osnovnih načel, bodo zapleti v nosečnosti po spolnih odnosih redki.

Možni infekcijski zapleti v nosečnosti

Spolni odnosi lahko nekoliko povečajo možnost inkfekcijskih zapletov v nosečnosti, poveča se verjetnost vnetij sečnice (uretritis), vnetja sečnega mehurja (cistitis), porušenje ravnovesja v bakterijski sestavi nožnice (bakterijske vaginoze), vnetij na površini materničnega vratu (cervicitis) ipd. Uporaba prezervativov sicer prepreči izliv semenske tekočine v nožnico, kar zmanjša alkalni vpliv, ne more pa preprečiti prenosa bakterij iz nožničnega vhoda v notranjost, kjer bi nevarne bakterije utegnile biti tudi nevarne. Nevarnost je zelo majhna, dokler je maternični vrat dolg in zaprt ter ga dodatno varuje še gosta sluz v kanalu materničnega vratu (sluzni čep).

Do kdaj so dovoljeni spolni odnosi

Pri zdravi nosečnici so spolni odnosi dovoljeni praktično do poroda. Ni res, da naj se spolnim odnosom odpovemo zadnje tedne nosečnosti. Razlogi za abstinenco od spolnih odnosov so vso nosečnost enaki, torej ogroženost ploda ali nosečnice.

Zaščita po porodu

Spolne odnose po porodu odsvetujemo, vsaj dokler traja čišča oziroma krvavitev, saj na tak način lahko pride do vdora bakterij iz nožnice v zgornja rodila, do vnetja in posledičnih težav ob naslednji zanositvi ali drugih težav. Z odnosi je dobro počakati do prvega pregleda pri ginekologu, šest tednov po porodu.

Vsaki menstruaciji, tudi prvi po porodu, je predhodna ovulacija. Zanjo ne vemo in lahko nepričakovano zanosimo, zato je prav, da se pravočasno zaščitimo. Zaščita pred zanositvijo ni zdravilo in za življenje ni nujno potrebna, ga pa olajša in naredi udobnejšega in zadovoljnejšega, zlasti, če je pravilno izbrana in sta z njo zadovoljna oba partnerja. Pomembno je, da se o načinu zaščite pogovorita in najdeta zase najustreznejšo rešitev. Zadnjo besedo ima kljub vsemu osebni izbrani ginekolog, ki vas pregleda in oceni, ali je glede na vaše zdravstveno stanje izbrana metoda zaščite ustrezna.

Laktacijska amenoreja

Laktacijska amenoreja je način zaščite pred ponovno zanositvijo, ki jo ženske večkrat uporabljajo in zagovarjajo. Učinkovita je le pri doječih materah, ki še nimajo menstruacije, dokler presledki med podoji niso daljši od 4 ur podnevi in 6 ur ponoči ter največ do šest mesecev po porodu. Ob teh izpolnjenih pogojih kljub vsemu zanosita 2 % žensk. Brizganje mleka ni nadomestek za učinek, ki ga ima dojenje.

Druge naravne metode, kot so prekinjen odnos, pri nedoječih materah, ovulacijska metoda (mogoča od štirih tednov po porodu) ali koledarska metoda (mogoča po treh menstruacijskih ciklusih po porodu), so manj zanesljive in jih priporočamo le tistim, ki jim morebitna nova nosečnost ne bo v breme ali nadlogo.

Kondom in spermicidi se lahko uporabljajo kadarkoli po porodu, uporaba diafragme se odsvetuje do šestega tedna po porodu zaradi nedokončane involucije rodil.

Progestagenska kontracepcija

Progestagenska kontracepcija z dezogestrelom je danes najpogosteje svetovana oralna kontracepcija doječim materam po porodu, saj jo lahko kljub dojenju brez skrbi, da bi vplivala na rast in razvoj otroka, uporabljajo že od tretjega tedna po porodu naprej. Tako kot kontracepcijske tabletke s kombinacijo z estrogenom je 99 % zanesljiva in ima podoben učinek na zaviranje ovulacije. Tudi pri pozabljeni tabletki omogoča podobno prilagodljivost kot kontracepcijske tabletke s kombinacijo z estrogenom, saj je edina tabletka brez estrogena z 12-urnim časovnim razmikom, ki ga je odobrila Evropska agencija za zdravila. Ženske lahko z jemanjem dezogestrela nadaljujejo tudi po prenehanju dojenja.

Hormonska kontracepcija

Kombinirana hormonska kontracepcija, ki vsebuje estrogen in progesteron, se doječim materam, ki izključno dojijo otroke, odsvetuje. Za doječe matere postane kombinirana hormonska kontracepcija primerna oblika zaščite, ko se dojenje zmanjša na dvakrat dnevno ali manj in količina vnesenega estrogena v otroka upade, oziroma šest mesecev po porodu. Matere, ki ne dojijo, lahko tri tedne po porodu pričnejo uporabljati kombinirano hormonsko kontracepcijo v obliki tabletk, nožničnega obročka ali obliža, če zdravnik preceni, da za to nimajo zdravstvenih omejitev. Nožnični obroček je pri ženskah po porodu zelo zaželena oblika zaščite, ker je preprost za uporabo. Ženska si ga enkrat mesečno sama vstavi v nožnico in ga po treh tednih odstrani. Ob drugih obremenitvah ji tako ni potrebno vsakodnevno razmišljati o tem, ali je morda pozabila vzeti tabletko. Hormoni se iz nožničnega obročka sproščajo enakomerno, zato je nihanje hormonov v krvi minimalno. Ker ima med vsemi oblikami kombinirane hormonske kontracepcije najmanjši odmerek estrogena, je z estrogenom povezanih stranskih učinkov manj. Nožnični obroček tudi ne povzroča suhosti nožnice, ki je pri ženskah po porodu in uporabnicah kombinirane hormonske kontracepcije pogost problem.

Nujna hormonska kontracepcija se lahko uporablja kadarkoli po porodu. V Sloveniji je na voljo nujna hormonska kontracepcija z levonorgestrelom, ki je učinkovita do 72 ur po nezaščitenem odnosu. Dobi se v lekarni brez recepta. Dojenje odsvetujemo 6 ur po zaužiti tabletki. Nujna kontracepcija z ulpristalacetatom je učinkovita do 120 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Doječe matere pa naj ne bi dojile vsaj 1 teden po zaužitju zdravila.

Maternični vložek

Maternični vložek se lahko vstavi v maternično votlino že na poporodnem pregledu, tudi tistim ženskam, ki so rodile s carskim rezom. Na voljo imamo maternične vložke z dodatkom bakra, ki zmanjšujejo možnost oploditve in vgnezditve. Ženske pa se danes pogosteje odločajo za vstavitev materničnih vložkov z dodatkom hormona – progestagena, ki stanjša sluznico maternice in zgosti sluz v kanalu materničnega vratu in s tem zmanjša tudi možnost prodiranja spermijev v maternično votlino.

Sterilizacija

Sterilizacija je v naši državi dovoljena ženskam in moškim, ko dopolnijo 35 let in so trdno odločeni, da si otrok ne želijo več. Mlajšim ženskam jo dovolijo tudi takrat, kadar bi druge vrste zaščite ali neželena nosečnost predstavljala resno tveganje za zdravje ali celo smrt. Sterilizacije pri ženski se opravljajo laparoskopsko.