Avtorji Objave od Štefan Mally

Štefan Mally

specialist splošne medicine

Prva pomoč pri možnosti zadušitve

Štefan Mally
-
0
Prva pomoč pri možnosti zadušitve

Specialist splošne medicine Štefan Mally v videu razloži, kako ravnati pri možnosti zadušitve – zadušitev otroka. V primeru, da se otrok duši zaradi tujka ali neke tekočine, vendar je še vedno pri zavesti in še lahko diha, ga bodrimo, da se čim bolj izkašlja in ga nagnemo naprej in z nežnimi udarci po hrbtu pomagamo, da izkašlja tujek.

Če pa otrok ne more dihati, postaja moder in je tujek zaprl celotno dihalno pot, otrok pa je še pri zavesti, ga poskušamo rešiti tako, da ga obrnjenega na hrbet položimo na trdo podlago (lahko ga držimo tudi v roki, če je majhen). Potem pritiskamo na prsni koš med njegovimi bradavicami. Z dvema prstoma poskušamo 5-krat močno pritisniti na njegov prsni koš.

Če otrok izpljune, prenehamo, sicer pa otroka obrnemo na trebuh, ga primemo za glavico, kazalec damo v njegova usta, da so na pol odprta, in nato pritiskamo na njegovo lopatico. Lahko ga položimo tudi na kolena ali ga držimo z eno roko, z drugo pa močno in energično udarjamo.

Več o prvi pomoči otroku preberite TUKAJ.

Kako ukrepamo pri padcih dojenčkov

Štefan Mally
-
0
Kako ukrepamo pri padcih dojenčkov

Specialist splošne medicine Štefan Mally v videu razloži, kako ukrepati pri padcih.

Pri padcu dojenčka po navadi ni hoten padec, ampak preprosto dojenček pade iz rok mamici, ali podobno, ali pade iz vozička, ali voziček pade iz višine in pri tem je sigurno potrebna velika previdnost. Sam dojenček nam ne zna povedati, kaj je, kaj točno ga boli. Morda bo bolj jokav, morda bo bolj zaspan.

Če bomo videli kakršnokoli spremembo na samem telesu dojenčka, torej rdečo odrgnino, rdečo buško ali spremembo v dojenčkovem vedenju, da se dalj časa ne pomiri, postane bolj apatičen, neješč, v takem primeru je potreben čim prejšnji pregled pri zdravniku. To pomeni, da je takšnega otroka treba odpeljati k osebnemu zdravniku oziroma k zdravniku, ki je takrat na voljo.

 

Najpogostejše poškodbe pri dojenčkih

Štefan Mally
-
0
Najpogostejše poškodbe pri dojenčkih

Najpogostejše poškodbe pri dojenčkih so lažje poškodbe, kot so padci, dušenje s hrano. Štefan Mally nam je v videu pojasnil, kako ravnati pri poškodbah.

Najpogosteje prihaja do lažjih poškodb, ki niso življenjsko ogrožujoče. Največ je nehotenih padcev iz višjih ravni, dušenja s hrano ali pa tudi z izbruhano vsebino.

Običajno poškodbe niso tako hude, da bi zahtevale bolnišnično zdravljenje. Če pa so poškodbe bolj resne, lahko pride tudi do življenjsko ogrožajočih stanj. Najpogostejša tovrstna stanja so zadušitev s hrano, prometne nesreče (z avtomobilom ali otroškim vozičkom) in resnejši padci na glavo.

Kako preprečimo utopitve

Štefan Mally
-
0
Kako preprečimo utopitve

Kako lahko preprečimo utopitev nam je povedal Štefan Mally, specialist splošne medicine.

Nevarnost za utopitev je pri otrocih največja med drugim in četrtim letom starosti, takrat otroci začnejo raziskovati, motorično postanejo bolj dinamični, gibljejo se, lahko pobegnejo staršem. Starši so tisti, ki jih morajo naučiti, da je voda, četudi gre za nekaj 10 cm vode, nevarna za njih, ker otroci takrat še ne znajo plavati. Izobraževanje otrok preko staršev, preko preventivnih akcij je bistveno, da se preprečujejo utopitve.

Naslednja stvar pa so tudi preventivni ukrepi v smislu varovanja vodnih površin z ograjami, da preprečimo dostop otrokom do nevarnih površin. Kljub opozorilom, ki se jih vidi in sliši, je potrebna ozaveščenost staršev, varovanje vode. Možno bi bilo, vsaj statistično je dokazano, preprečiti vsaj polovico utopitev, ki se jih zgodi v Sloveniji, če bi se vsi preventivni ukrepi izvajali. Tako pa na žalost, še vedno v Sloveniji vsako leto umreta eden do dva predšolska otroka zaradi utopitve.

 

Kako ravnamo, če pride do opeklin, oparin

Štefan Mally
-
3
Kako ravnamo, če pride do opeklin, oparin

V primeru opekline moramo otroka čim prej umakniti od vira toplote, nato pa čim prej začeti s hlajenjem. Več v videu razloži Štefan Mally.

Umik, ovira toplote od otroka in naslednja stvar, čim hitrejše hlajenje opečenega dela telesa oziroma oparjenega dela telesa. Ni razlike, ali pride do opekline z ognjem, vročo tekočino ali z oljem, vodo,potrebno je takšno okončino, po navadi gre za okončino, čim prej potisniti v hladno vodo oziroma odpreti pipo z mrzlo vodo in ta del opečeni ohladiti.

Hladimo, dokler bolečina ne postane znosna, iz pekoče bolečine postane nekoliko bolj topa. Kar pomeni, da moramo aktivno hladiti opečeni del približno 20 minut do 30 minut. In potem tak opečen del, če je res močno opečen, pokrijemo s sterilno gazo, narahlo ovijemo in seveda otroka odpeljemo k zdravniku.

Kaj storiti, če je otrok zaužil nevarno snov

Štefan Mally
-
1
Kaj storiti, če je otrok zaužil nevarno snov

Oglejte si video z nasveti.

V kolikor starši ugotovijo, da je otrok zaužil kislino ali luk, potem pa moramo v takšno kislino ali luk čim bolj nevtralizirati. Nevtraliziramo pa jo lahko z zauživanjem vode. Predvsem moramo izpirati ustno votlino, večkrat mu dati požirek, da izgrgra vodo in jo potem izpljune ven.

Če pa je zaužil večjo količino, če je bila to res velika količina kisline, potem pa je možno tudi kakšen požirek vode, da otrok zaužije. S tem bo kislina ali luk razredčena in ne bo prišlo do tako močnih posledic. Seveda pa z zauživanjem same vode ne smemo pretiravati, ker lahko povzročimo bruhanje, kar bi lahko dodatno povzročilo poškodbo ustne votline.

Kako postopamo v primeru prometne nesreče

Štefan Mally
-
0
Kako postopamo v primeru prometne nesreče

 

Otroci so kot pešci in kolesarji zaradi svoje velikosti in nepredvidljivosti kot udeleženci v prometu še toliko bolj ranljivi. Štefan Mally, specialist splošne medicine, o pravilnem reagiranju in ukrepanju v primeru prometne nesreče.

Pri prometni nesreči, če je otroka povozi avto ali pa je soudeležen v prometni nesreči je prva pomembna zadeva, da poskrbimo za varnost nas, reševalcev in našega otroka. Torej da ga prenesemo na varno območje, da se promet zaustavi oziroma če to ni mogoče, da se obomočje zavaruje. Druga pomembna zadeva je, da pokličemo nujno medicinsko pomoč, kar direktno 112, ker ko se ta številka aktivira, se aktivirajo tudi vse ostale službe, torej policija.

Če je otrok težje poškodovan, na primer možnost poškodbe glave, vratu ali katerega drugega pomembnega dela, potem otroka poskušamo miriti in ga poskusimo ne premikati. Če ga moramo premikati, potem moramo biti izredno pozorni, da ne premikamo otrokove glave in vratu. V času ko čakamo reševalce, pa je izredno pomemben kontakt z otrokom, da poskušamo s pogovorm ugotoviti, kako se počuti, kje ga boli. Če otrok krvavi, potem seveda poskušamo krvavitev zaustaviti.

Prva pomoč pri dojenčku – oživljanje

Štefan Mally
-
0
Prva pomoč pri dojenčku – oživljanje

Če vidimo, da se je otrok nenadoma onesvestil, da negibno leži, da je poškodovan ali da ne diha, moramo k njemu varno pristopiti in preveriti njegovo odzivnost. V videu si poglejte temeljne postopke oživljanja.

Če opazimo, da se dojenček ali mali otrok ne premika, moramo ugotoviti ali kaže znake življenja. Z svojim ušesom se približamo dojenčkovim ustam in ugotovimo ali začutimo njegovo sapo in dihanje prsnega kosa. Če ni normalnega dihanja, moramo takega dojenčka oživljati. Dojenčku dajemo 5 vdihov na usta in nos, pri manjšem dojenčku samo na usta s tem, da stisnemo nos s prsti. Naredimo 5 vdihov in vidimo ali je otrok zadihal.

Če otrok ni pokazal oživljanja, moramo nadaljevati z masažo srca s celo dlanju. Pri dojenčku le z dvema prstoma pritiskamo prsni koš 30 krat, nato dva vdiha v usta in spet 30 pritiskov na prsni koš. To nadaljujemo dokler dojenček ali manjši otrok ne zadiha oziroma ne prispe nujna medicinska pomoč.

Kako ukrepati, če je otrok udeležen v promtni nesreči

Ponavadi se bojimo, da bomo na otroka pritiskali premočno, vendar s pritiskom z dvema prstoma samo omogočimo, da pritiskamo srce k hrbtenici in s tem omogočimo osnovno pretakanje krvi za delovanje najnujnejših organov, ki so možgani in, ki brez krvi preživijo nekako 10 min. Na prsni koš moramo pritisniti tako, da pritisnemo na vdolbino okoli 3 cm.

Če smo sami in nimamo nikogar, da bi šel klicat nujno pomoč, moramo potem najprej sami ugotoviti lepo po vrsti, ali je otrok pri zavesti, ugotoviti moramo znake dihanja, vdihnemo 5 in nato masažo srca vsaj eno minuto. Po tem hitro stečemo k telefonu, nato pa nadaljujejo z oživljanjem.

RAZLIKA OŽIVLJANJA PRI DOJENČKU IN MALEM OTROKU

Edina razlika oživljanja malega otroka in dojenčka je ta, da

  • pri malem otroku vdihujemo samo na usta, nos pa pritisnemo s prsti ter da za masažo srca uporabimo našo dlan;
  • pri dojenčki pa vdihujemo na nos in usta, masažo pa izvajamo z dvema prstoma.
© BabyBook.si - Mogenas, d. o. o. | Made by IN Pisarna