Authors Posts by Špela Gorenc Jazbec

Špela Gorenc Jazbec

Gorenc Jazbec Špela

http://www.baby-handling.com/

dipl. fiziot., terapevtka razvojno nevrološke obravnave (RNO-Bobath), Baby Handling

Otrokove razvade

V predšolskem obdobju pri otrocih večkrat opažamo ponavljajoča se vedenja, ki so večkrat avtomatizirana, moteča zaradi posledic. Gre za prehodno obdobje, ki pa se lahko nadaljuje tudi v odraslo dobo, ker gre za nezavedno ponavljanje vzorcev in gibov.

»Na splošno velja, da vzporedno z »odvajanjem od razvade« otroku ponudite čim več možnosti za dejavnosti, ki omogočajo sproščanje – gibanje v naravi, gnetenje (npr. slano testo, plastelin), presipanje (pesek, igra s polento), igra z vodo, umirjen potek dnevne rutine … Največji »problem« razvad je ta, da so – kot pravi pregovor – res železna srajca, zato se moramo starši zavedati, da je za odvajanje od razvade potrebno veliko doslednosti, časa in ljubeče vztrajnosti. Pohvaliti moramo otrokov napredek (npr. eno popoldne ni sesal palca, en dan si ni grizel nohtov …).« pojasnjuje Neža Ajdišek, univ. dipl. psih., svetovalna delavka, Vrtec Jesenice.

»Če želite otroka odvrniti od razvad naj to poteka umirjeno in sproščeno. Pomembno je, da razvadi ne posvečate pretirane pozornosti, saj s tem lahko dosežete nasproten učinek od želenega. Pretirano opozarjanje, oštevanje ali kaznovanje povečuje napetost pri otroku, s tem pa se stopnjuje neprimerno vedenje oziroma ponavljanje razvade. V času odvajanja otroku nudite več nežnosti in pozornosti. Navade je težko opustiti čez noč, zato se pripravite, da je odvajanje lahko dolgotrajno in ohranimo potrpežljivost. Razvada, ki jo je otrok že opustil, se lahko tudi vrne v obdobju, ko otrok doživlja stresne spremembe,« pojasni Andreja Demšar.

Grizenje nohtov

Veliko otrok grize nohte, velikokrat vse do krvi, tako na rokah kot na nogah. Do pojava grizenja nohtov lahko pride v različnih obdobjih, ki imajo vmesne prekinitve. Grizenje nohtov je lahko posledica nervoze, strahu, odnosa s starši in emocionalnih težav, ali zaradi genov – če otrok vidi starše gristi nohte, jih bo tudi sam grizel. Pogosto je grizenje nohtov povezano s pretirano storilnostnimi situacijami (otrok ima občutek, da mora biti najboljši v primerjavi z drugimi ali pa okolica otroku postavi previsoke cilje). Grizenje nohtov (ali druge razvade) lahko zato razumemo tudi kot način sproščanja notranje napetosti. Ob tem si lahko sledijo tudi druge razvade, kot je puljenje las ali praskanje. Velikokrat se otroci ne zavedajo, da grizejo nohte, vse dokler jih ne opozorite na to. Grizenje nohtov lahko povzroči deformacije nohta, vnetje obnohtne kožice, težave z zobmi, otekanje in vetje dlesni, želodčne tegobe, virusne in bakterijske okužbe, zato je pomembno, da razvado čim prej odpravite. Opazujte kdaj otrok najpogosteje grize nohte, da boste lahko takrat ukrepali. Uporabite lahko grenke premaze za nohte in redno strižete nohte na kratko. Pri deklicah včasih deluje spodbudno, če jim nohte lepo oblikujete in namažete z lepim lakom za nohte, lahko prozornim. Ker predšolski otroci še težje vzpostavljajo kontrolo nad temi vedenji, včasih pomaga že, da jih med grizenjem nohtov pobožate po roki in roko date ven iz ust.

Vrtanje po nosu

Vrtanje po nosu je ena izmed navad, ki se pojavi zelo zgodaj in se najpogosteje nadaljuje v odraslo dobo. Med vrtanjem po nosu si lahko otrok poškoduje kožo v nosnicah, pri tem pa številnim mikroorganizmov omogoči, da pridejo v otrokovo kri, in posledično lahko pride do infekcije v nosu. Naučite otroka, da pri čiščenju nosu uporablja robček.

Duda in steklenička

»Otroka bomo težko odvrnili od dude/steklenice takrat, ko ga čakajo večje prelomnice ali dogodki v življenju (npr. kadar je otrok bolan ali med uvajanjem v vrtec). Pomembno je, da je vse ostalo tako kot običajno, da bo k lažje prenesel odmik od stvari, ki mu običajno predstavlja tolažbo. Ne glede na to koliko je otrok star mu razložimo, da dude ali steklenice ne potrebuje več in tudi razložimo zakaj – da bo rast zobkov in razvoj ustne votline in govora potekalo čim bolj nemoteno in naravno. Če ima otrok dudico velikokrat v ustih pasivno (je ne sesa), lahko cuceljček vpliva na pravilen razvoj ustne votline. Če so v steklenički sladke tekočine, to vpliva tudi na razvoj kariesa na mlečnih zobkih. Če so usta ves čas zasedena z dudo ali stekleničko, ima otrok manj možnosti za kvaliteten motoričen razvoj ustne votline, kar vpliva na razvoj govora. Če se ustna votlina razvojno gledano razvija normalno, ima otrok veliko manj možnosti za preizkušanje svojih glasovnih in govornih sposobnosti, kot če so usta prazna,« pojasni pomen opustitve dude in stekleničke Špela Gorenc Jazbec.

Sesanje palca

Sesanje palca je najbolj pogosta razvada pri otrocih. Sesanje palca se pojavlja že v prenatalnem obdobju – dojenček sesa palec že v maternici. Palec tolažilec je vedno na voljo, kadar je otrok prestrašen, osamljen, žalosten, utrujen ali mu je preprosto dolgčas. Če otrok s sesanjem preneha do približno četrtega leta, posledice niso tako hude, če pa se sesanje nadaljuje dlje časa, pride do spremembe funkcije v celotnem ustnem sistemu. Sesanje palca lahko privede do nepravilnega položaja zob in ugriza, otrok pa ima lahko težave tudi pri izgovorjavi. Tudi pri preprečevanju sesanja palca velja podobno. Ko otrok prične s sesanjem palca, ga lahko nežno pobožamo po roki in roko odmaknemo iz ust, pri starejšem predšolskem otroku se lahko dogovorimo za »skrivni znak«, ki ga spomni, da sesa palec (npr. pobožam se po nosu, to pomeni, da daš roko ven iz ust).

Samozadovoljevanje

Med razvadami, ki se lahko pojavijo pri starejšem šolskem otroku je tudi dotikanje oziroma drgnjenje spolovil. Vedenje odrasle pogosto preseneti in spravi v zadrego. Pri otroku ne gre za pravo samozadovoljevanje in nima erotičnega pomena. Otroci v predšolskem obdobju raziskujejo in spoznavajo svoje telo, medtem pa ugotovijo, da je dotikanje spolovil prijetno, pri nekaterih pa se razvije v navado s katero sproščajo napetost. Gre za povsem normalno vedenje in pomembno je, da se odrasli tako odzovete. Kot pri drugih razvadah ni priporočljivo pretirano posvečanje pozornosti in opozarjanje otroka, vedno ko se vedenje pojavi. Še posebej pomembno je, da otroku ne vzbudite občutka sramu in manjvrednosti. Če se samozadovoljevanje pojavlja občasno, npr. zvečer pred počitkom, je priporočljivo, da otrokovo vedenje ignorirate. Kadar je vedenje moteče, preusmerite otrokovo pozornost, tako da ga zamotite z drugo dejavnostjo. Več pozornosti potrebuje, kadar je samozadovoljevanje stalno, otroka ovira pri igri ter drugih vsakdanjih dejavnostih ali se pojavlja skupaj z drugimi vedenjskimi spremembami. Kadar imate občutek, da se otrok praska, je potrebno preveriti tudi možnost infekcije.

Kakšen je novorojenček

Pred rojstvom je plod varen v telesu mame in v vodnem okolju, ki ga ščiti pred različnimi vplivi in mu omogoča lahkotno gibanje, ki je drugačno od tistega, ki ga izkusi takoj po rojstvu.

Ena od večjih sprememb, ki jih doživi ob rojstvu je gravitacija, med tem ko ena glavnih sprememb in življenjsko najpomembnejša je vzpostavitev respiratornega dihanja, saj je samostojno dihanje ključnega pomena za samo preživetje in vzpostavitev sesanja in požiranja. Pri tem novorojenčku pomagajo refleksi, ki se kasneje spremenijo v hotene reakcije. Pomembno je, da imamo novorojenčka ves čas na primerni temperaturi okolja, da je dovolj ali da ni preveč oblečen, saj imajo dojenčki na začetku še nerazvit center za usklajevanje telesne temperature. Poleg vseh omenjenih sprememb, so tu še zvoki okolja in svetloba. V maternici je okolje precej hrupno, saj se ves čas slišijo zvoki pretoka krvi, bitja srca, prebava in ostalo, česar po rojstvu otrok ne sliši več. Po drugi strani pa je v maternici precej temno in je svetloba po rojstvu za novorojenčke prav tako sprememba.

Povprečno je porodna teža donošenih novorojenčkov 3300 g oz. se giblje med 2500–4200 g. Telesna dolžina donošenih novorojenčkov je od 48–53 cm in obseg glave pa med 34–36 cm. Novorojenček je lahko tudi lažji ali težji in manjši ali daljši, kar je odvisno od številnih dejavnikov, kot so konstitucija staršev, prehrana matere med nosečnostjo, okolje, stresi, kajenje, uživanje alkohola itd.

Novorojenček diha s frekvenco 40 do 60 vdihov/minuto. Trebušček je običajno večji, na njem je krn popkovnice, ki odpade med 5 in 14 dnem po porodu. Po odpadu popka je lahko prisoten minimalen rumenkast izcedek, lahko tudi kaplja krvi. Pomembno je, da se popek čisti dokler je prisotna rana.

Vsi novorojenčki imajo enako barvo oči, modro, ki se nekako po 6 tednih po rojstvu spremeni v barvo, ki bo ostala za celo življenje. Vid je slab (vidi predmete ki so od njega oddaljeni približno 20 cm, kar je pomembno pri navezovanju s starši), boljši je sluh, zato novorojenčku na začetku, dokler se mu vid ne izostri raje predvajamo različne zvoke, mu prigovarjamo in podobno, kot da mu kažemo različne igrače. Ko se vid malo izostri pa so predvsem dojemljivi za močne barvne kontraste, kot so na primer, belo – črna, modro – rumena, zeleno – rdeča.

Prvo blato novorojenčka je mekonij, črno-zeleno blato brez vonja, kasneje se barva in konsistenca blata spreminja. Mekonij naj bi se izločil v prvih 24 urah po porodu. Novorojenček urinira ponavadi enkrat prvi dan, dvakrat drugi dan, ter tako naprej do šestega dne. Od šestega dne starosti dalje pa naj bi uriniral najmanj 6-krat dnevno.

Novorojenčkovo gibanje je popolnoma neusklajeno, obsegi gibov so veliki, pretirani, koordinacije ni, prav tako ni stabilnosti v trupu. Novorojenček je zelo zakrčen, tudi če mu pasivno iztegnemo roko ali nogo, ko jo spustimo le to takoj pokrči nazaj. Če ga damo v trebušni položaj, so noge pokrčene, prav tako roke, glava je na podlagi obrnjena na eno ali drugo stran.

Hranjenje po steklenički

Hranjenje po steklenički

Ko dojenčka hranite po steklenički, ga vedno držite v naročju, ne polagajte ga na tla, v posteljico ali lupinico. Pri hranjenju po steklenički je pomemben položaj dojenčka, ki naj bo pokončen in poravnan. Dojenčka držite v naročju, z medenico oprtega na notranjo stran vašega stegna. Pomagate si lahko z blazino za dojenje ali pa pokrčite nogo, in mu tako nudite zadosti opore. Stekleničke mu ne smete ponudi od zgoraj, niti od strani, temveč od spodaj. Cucelj na steklenički in tudi na dudi naj bo okrogel, saj tako dojenček krepi mišice jezika in ustne votline, nikakor pa naj ne bo ploščat.

Kdaj začnemo hranjenje z žličko

Po četrtem ali petem mesecu starosti lahko začnete dojenčka hraniti po žlički. Pomembno je, da dojenčka ne posadite takoj v stolček za hranjenje. Dokler se dojenček ne usede sam, brez pomoči nima dovolj moči, da bi samostojno sedel v stolčku za hranjenje. Hrano po žlički dajte vedno v usta iz sredine, dojenčkova glava naj bo v sredinskem položaju. Žličko prinesete do ustnice in počakate, da sam odpre usta, in takrat daste žličko v usta. V usta ne dajte le konice žličke, ampak celo, zato je pomembno, da žlička ni prevelika.

  • Velikost žličke naj bo primerna velikosti otrokovih ust. Velika mora biti toliko, da žlička lepo sede med dlesni ali zobne vence, ko z njo pritisnemo jeziček navzdol. Če se žlička ustavi na dlesnih, je vsekakor prevelika.
  • Bolje je, da je žlička bolj plitva, da otrok z ustnicami lažje pobere hrano iz nje.
  • Priporočljiva je kovinska žlička, vendar imamo tudi več vrst trše plastike, kar omogoča, da se med hranjenjem ne upogne, ko pritisnemo jeziček navzdol. Iz žličke mora hrana lepo drseti.
  • Žlička ne sme biti predebela, saj debelina žličke vpliva na občutek v ustih dojenčka.

Pitje tekočine med uvajanjem goste hrane

Če se dojenček samo doji, večinoma nima potrebe po dodatnem pitju drugih tekočin. Ko začenjajo z uvajanjem goste hrane, se večina še vedno veliko doji in na ta način, poleg tekočine iz hrane, dobi dovolj tekočine. Manj kot je dojenja, večkrat morate otroku ponuditi dodatno tekočino. Količina, ki naj bi jo popil dojenček, je od otroka

Hranjenej in podiranje kupčka
Hranjenej in podiranje kupčka

do otroka zelo različna. Odvisno je tudi od več drugih dejavnikov (temperatura okolja, vlažnost zraka, ostala hrane, ki jo poje …). Nekateri brez težav sprejmejo pitje po steklenički in kasneje po kozarčku, drugi imajo več težav. Vsekakor je bolje, da začne otrok čim prej s pitjem iz kozarčka. Predvsem je važno, da so pleničke pri previjanju redno polulane. Ali je dojenček dovolj hidriran, lahko preverjate tudi po udrtosti mečav. Če je dojenček normalno hidriran, mečave niso udrte. Okoli 1. leta starosti naj bi otrok že znal piti po kozarčku. Pomembno je, da izberete dober kozarček – nizek in dovolj širok, priporočljivo je, da je v zgornjem delu širši. Kozarček naj bo fleksibilen, da ga lahko stisnete skupaj in prilagodite širini dojenčkovih ust, da čim manj tekočine zlije mimo. Če je kozarček prozoren, lažje spremljate, koliko je treba nagniti kozarček, da tekočina pride do ustnic.

 

Zakaj je pomembno, da otroci hodijo bosi

»Zdravi otroci shodijo med 9. in 18. mesecem starosti. Na začetku je hoja otroka okornejša in širokotirna, ročice so ponavadi nekoliko dvignjene in še ne spremljajo izmenično gibov nog. Najprej zmore otrok hojo po ravnem, šele kasneje osvoji neravne terene, najprej vzpone in kasneje spuste. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pomembno je tudi kako. Vidni nadzor je pri hoji zelo pomemben – toliko bolj, kolikor je teren razgiban in nepredvidljiv,« pravi dr. Bregantova.

Ko otrok hodi bos, izkuša različne dražljaje iz okolja. Poleg tega mu omogočite naraven razvoj stopal. »Otroci pri bosi hoji, preko stopal dobivajo izredno veliko dražljajev. Preko dražljajev dobivajo informacije o podlagi po kateri hodijo. Čim bolj razgibana in različna je podlaga, več informacij dobivajo možgani v obdelavo. Dokazano je, da bosa hoja vpliva na boljši razvoj možganov pri otrocih,« pojasnjuje Špela Gorenc Jazbec. Pri učenju in prvih poskusih hoje je bosa hoja pomembna, in takrat moramo dati otroku možnost, da je bos, ali pa vsaj samo v nogavičkah.

»Ko otrok že hodi samostojno, naj bo hoje brez čevljev čim več. Pri bosi hoji aktiviramo veliko več stopalnih mišic in mišic nog, kot pri hoji v čevljih,« pojasnjuje Špela Gorenc Jazbec in dodaja: »Bosa hoja daje najboljše možnosti za pravilno razvite stopalne loke, dobro vpliva na stabilnost gležnjev in ostalih sklepov stopal. Pri bosi hoji se prav tako izognemo mnogim težavam, ki jih prinaša nepravilno izbrana obutev, kot na primer žuljem, otiščancem, napačnemu razvoju stopal zaradi premajhne obutve, vraščenim nohtom ipd.«

Oblika stopal se lahko spreminja. Špela Gorenc Jazbec pojasnjuje, da je to zaradi drugačnega gibanja, obremenjevanja, prenosov teže in podobno. Dojenček ima drugačno obliko stopal kot kasneje otrok, ker začne stopala kasneje obremenjevati. Do prvih začetkov hoje stopala s težo niso obremenjena. »K obliki stopal pripomore tudi način hoje, gibanja vsakega posameznika, kvaliteta mišičnega tonusa in način prenosa teže po stopalu od pete proti prstom. K temu pripomorejo tudi čevlji, katerih oblika in kvaliteta ni vedno primerna.«

Pravilna hoja s prvimi čeveljčki

Zdravi otroci potrebujejo svoje prve čeveljčke šele ko shodijo. Njihov glavni namen je zaščita stopal, nam pojasni pediatrinja Tina Bregant, ne pa oblikovanje stopal in podpora. Pri nakupu obutve za otroka bodite pozorni, da bo čevelj dovolj velik, širok in dolg, mehak in zračen, z nizko peto ter narejen iz naravnih materialov. Podplat naj nudi dovolj trenja, tako kot če bi bili bosi.

Pravilna hoja pomeni, da je peta prva, ki pride v stik s podlago; pravimo, da dostopamo na peto, prsti so zadnji, saj se z njimi odrinemo. S prsti se otrok odriva od podlage po kateri hodi. Na stopalih največ teže prevzamemo s peto, palcem in zunanjim robom stopala, zato vse kosti in sklepi niso enako obremenjeni.

 

Vsebina: Mojca Buh

Kako dojenčka navaditi na žvečenje trde hrane

Da vzpodbudimo žvečenje hrane pri dojenčku, mu manjše koščke hrane lahko damo v prostor med dlesnijo in licem. Tam bo hrana otroka motila in bo z gibi žvečenja želel hrano spraviti bolj prosti sredini ust ali pa na drugo stran. V prostor med dlesnijo in licem mu lahko damo tudi kakšen kos daljše kruhove skorje, ker jo lažje držimo ali pa jo bo še celo sam držal. Ker je skorja malo bolj kompaktna, bo lahko žvečil dalj časa.

Enako lahko naredimo s kakšnim mesom, tako, da odrežemo daljši trak kakšnega bolj kompaktnega mesa, ki ne razpade prehitro in na ta način otrok vadi žvečenje.

Vsekakor pa žvečenje spodbujajo tudi koščki v hrani. Tako, da hrane za dojenčke nikoli ne pasiramo čisto do gladkega, vedno pustimo kakšen manjši košček. Na začetku uvajanja manj, potem pa vedno več. Boljše kot pasiranje z raznimi mešalniki, je, da hrano pretlačimo z vilicami, do primerne konsistence.

 

Navodila za pravilno čiščenje otroških zobkov

Pri čiščenju so pomembni gibi, traja pa naj številu zob in otrokovi starosti primeren čas. Ko je izraščen le en zobek, čiščenje traja nekaj sekund, potem pa se s starostjo in številom zob približujemo 3. minutam.

Zobe čistimo v takšnem vrstnem redu:

  1. grizalne površine,
  2. zunanje površine zob,
  3. notranje površine zob.

Primeren čas za uporabo zobne ščetke je, ko se pojavi prvi mlečni zob v ustni votlini (med šestim in osmim mesecem starosti otroka). Teja Kodre Konec opozarja, da otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju do približno 10. leta starosti, saj dokler je otrok še majhen, nima razvitih ročnih spretnosti in je njegovo ščetkanje neučinkovito, poleg tega pa se tudi ne zaveda posledic nedoslednega čiščenja. Zato Simona Velkavrh Kirn dodaja, da je do takrat treba otroka spremljati pri ščetkanju. Res je, da otroci z vstopom v šolo želijo postati samostojni, kar jih je treba tudi spodbujati, a starši vseeno preverite čistočo.

Pri otrocih se poslužujemo dveh vrst tehnik čiščenja, in sicer tako imenovana od rdečega proti belemu – ščetkamo od dlesni proti zobu (v zgornji čeljusti navzdol, v spodnji pa navzgor). Druga, nekoliko težja tehnika je, da postavimo ščetine zobne ščetke pod kotom 45° na mejo med dlesen in zob in izvajamo krožne gibe z rahlim pritiskom.

Simona Velkavrh Kirn  poudarja, da je treba ščetkati vse ploskve zoba; zunanje, notranje in grizne. Pomembno je, da odstranite tudi obloge vzdolž linije dlesni. Da ne izpustite nobenega področja, ščetkajte zobe v istem zaporedju – na primer, najprej zgornji zobni lok, od leve proti desni, vse ploskve, nato še spodnji zobni lok po istem zaporedju. Vsak predel pokrtačite od 5 do 10-krat. Na koncu čiščenja ni priporočljivo izpiranje ust z vodo. V primeru tesnega stanja zob, je priporočljiva uporaba zobne nitke, s katero čistite prostore med zobmi.

Velikokrat se zgodi, da je ščetkanje zob zelo težavno, a kljub temu morate vztrajati, zato naj bo umivanje zobkov zanimiv, zabaven obred – otroku pojte pesmico, mu pripovedujte zgodbico. Dokler je otrok majhen, mu zobe čistite tako, da leži na trdi podlagi obrnjen na hrbet proti vam, ko pa malo odraste, ga lahko držite v naročju in se z glavo naslanja na vašo roko. Z eno roko mu odmikate ustnice ali lice, z drugo pa ščetkate. Pomembno je, da gredo otroci zvečer v posteljo s čistimi zobmi in ponoči ne pijejo sladkanih pijač oziroma pijejo le vodo.

Izraščanje zobkov

Izraščanje zob pri otroku:

  • prvi (srednji) sekalci: med 6. in 9. mesecem
  • drugi (stranski) sekalci: med 8. in 10. mesecem
  • prvi kočniki (štirice): med 12. in 16. mesecem
  • podočniki (trojke): med 18. in 20. mesecem
  • drugi kočniki (petice): med 24. in 36. mesecem

Obisk pri zobozdravniku ni nekaj groznega

Otroka peljite k zobozdravniku v prvem letu starosti, ne glede na število izraslih zob, kasneje vsaj 1x letno oziroma po navodilu zobozdravnika. Zelo pomembna je priprava otroka doma. Izogibajte se temu, da bi obisk zobozdravnika kadarkoli prikazali kot negativnega. Prav tako naj mu nihče ne govori grozljivih zgodbic o bolečinah, ki jih je kdo doživljal, pa čeprav imate slabe izkušnje. Obvestite svojega otroka, da bo zobozdravnik pregledal njegove zobe, jih preštel, pogledal, če so zdravi in pokazal, kako jih je treba pravilno ščetkati. Simona Velkavrh Kirn, dr. dent. med. dodaja, da pregled pri zobozdravniku zajema pregled obraza, glave, simetrij, nepravilnosti. Zelo pomembno je, da se od začetka spremljajo ne samo zobje, temveč celotna čeljustna votlina s pravilno raščenostjo in z razvadami, kot so dude, stekleničke, sesanje palca in/ali različnih predmetov. Vse to vpliva na nepravilnost obraza kot tudi zob. Pomembno je tudi dihanje otroka, ali otrok diha skozi usta ali skozi nos. Nepravilno dihanje ponoči je odprta drža ust, posledično pride zato do nepravilnega razvoja zgornje in spodnje čeljusti.

Kaj škodi zobem

Sladka hrana in pijača spodbujata rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Sladkor ni samo v sladkarijah, ampak tudi v mnogih drugih živil in pijačah, kot so marmelade, med, čokoladno-lešnikovi namazi, sadni jogurti, sadne skute, pudingi, žitarice za zajtrk, kosmiči, suho sadje, slano pecivo, čips, bel kruh, sadni sokovi, sadni nektarji (50 % sadni delež), pijače (sadni sok približno 6 – 12 % sadja), limonada, kola, ledeni čaj, kečap itd. Poleg sladke ima tudi kisla hrana spodbujajoči učinek na karies, saj lahko napade sklenino na površini zob in jo raztopi.

Vpliv dude na zobe

Zelo veliko otrok ima dudo, pri tem pa pozabljamo, kako vpliva na otrokove zobe. Vsaka duda, ne glede na obliko, je lahko ob nepravilni uporabi škodljiva za rast zob, zato naj ima otrok dudo v ustih le takrat, ko je to res potrebno, npr. za tolažbo, preden zaspi. Nikakor pa ne, kadar je ne sesa aktivno in jo ima v ustih le zaradi razvade.

Poškodbe prvih zobkov

Poškodbe mlečnih zob so pogoste, a zelo redko imajo posledice pri stalnih zobeh. Najpogostejši je premik zoba (proti nebu, levo, desno, v kost, proti ustnici), majanje zoba ali odlom dela zobne krone. Lahko pa pride tudi do preloma zobne korenine, vendar so to pri mlečnih zobeh redkejše poškodbe. Obisk zobozdravnika je pri poškodbah nujen, čeprav ne zahteva vedno zobozdravniške oskrbe. Dostikrat je vse, kar mora zobozdravnik narediti, natančen pregled in svetovanje staršem. »V primeru izbitega stalnega zoba, najdeni zob primite za krono zoba in ga čim prej shranite v fiziološko raztopino, mleko ali pod jezik ter poiščite zobozdravniško pomoč,« svetuje Ana Zupančič, ustni higienik. Pri zobobolu dajte otroku zdravilo proti bolečinam (ne antibiotik), očistite zobe in pojdite k zobozdravniku.

Prvi mlečni zobki pri otroku lahko izpadejo v zelo širokem obdobju, kot je tudi široko obdobje izraščanja zobkov. Simona Velkavrh Kirn, dr. dent. med. pojasnjuje, da je izpadanje mlečnih zobkov odvisno od tega, kako in kdaj se pojavijo prvi mlečni zobki, odvisno je tudi od tega, ali je otrok deklica ali deček. Dostikrat je tako, da začnejo najprej izraščati spodnje šestice, ki so prvi stalni zobki, pri petih letih, mlečni zobki pa lahko izpadajo tudi do 14. leta, zato je potrebna redna nega in saniranje.

 

Nagnjena glava naprej

Vprašanje:

Naša hči je stara 7 mesecev, velika 68 cm in tehta 8 kg. Sedaj ko že sedi (sicer še vedno včasih omahne vstran nazaj ali naprej) ima v sedežem položaju glavico nagnjeno malenkost na levo stran. Najprej smo mislili, da je to slučajnost, vendar po enem mesečnem opazovanju dela to konstantno. Moja vprašanja so: Ali bo to izginilo, ko bo popolnoma samostojno sedela? Priporoča te kakšne vaje? Priporočate fizioterapije? Čez en teden imamo namreč pregled pri pediatrinji, pa se bojimo, da bo komentirala, da je to normalno in nas ne bo nikamor poslala. Mi se pa bojimo, da ne bo imela glavice vedno nagnjene v levo, tudi ko bo odrasla. Naj še povem, da tudi ko leži, je glavica vedno nagnjena rahlo v levo. Drugače pa glavico lahko drži normalno pokonci, jo prosto obrača levo in desno, le ko se umiri, glavico rahlo nagne v levo. Vnaprej se vam lepo zahvaljujem za vaš odgovor ​

 

 

 

Odgovor:

Spoštovani.

Kot prvo vam moram svetovati, da hčerkice ne posedate, ker kot sem razbrala iz vprašanja, se sama samostojno še ne usede. In prav posedanje, takrat ko otrok tega še ne zmore sam, lahko privede do določenih težav. Lahko tudi do povečanega nagibanja glavice v eno stran. Še posebej, če je bila težava prisotna že prej, jo posedanje lahko še poslabša. Torej, ne posedajte je, vsaj dokler se ne bo zmožna usesti sama. Pri dvigovanju jo večkrat dvigujte s tiste strani (iz levega boka), da bo večkrat dvignila glavo in uporabila mišice na desni strani. Pri asimetrijah je pomembno, da otrok čim večkrat začuti sredino, ker je to pomembno za shemo telesa. Na pregledu, težavo omenita pediatrinji. Težko rečem ali je potrebna fizioterapija ali ne, ker je to tako na daljavo nemogoče oceniti. Pediatrinja bo laže precenila, ker bo deklico videla in ocenila njeno stanje.

 

Lep pozdrav.

 

Imunski sistem otroka

Ob rojstvu je otrok iz sterilnega okolja maternice dan v okolje z množico bakterij, virusov in tujih snovi, imunski sistem takrat začne delati zanj.

Imunski sistem se s starostjo otroka razvija. Z večino mikrobov se otrok sreča v prvih letih življenja in zato so otroci pogosteje bolni kot odrasli, ki smo se z določenimi mikrobi že srečali ter tako postali proti njim odporni. Ob vsakem stiku tujka, imunske celice začnejo tvoriti protitelesa, ki tujek napadejo in ga uničijo ali označijo, da ga telo izloči. Veliko svežega zraka, zdrava prehrana, dovolj spanja in gibanje krepijo imunski sistem otrok, da so redkeje bolni in tako razvijejo zdravo stopnjo odpornosti.

Otroci morajo vsak dan – ne glede na vreme – vsaj eno do dve uri biti na svežem zraku

Dovolj gibanja na svežem zraku pozitivno vpliva tudi na apetit in spanec. Gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem; s tem, ko se telo giba, se aktivira res veliko telesnih sistemov in posameznih organov, ki kot celota pripomorejo k boljši odpornosti in zdravju otroka.

Z veliko gibanja je srčno-žilni sistem dobro usposobljen in preprečuje, da bi imeli težave z držo in debelostjo.

Otroci, ki se preveč toplo oblačijo, se prehladijo hitreje. Topla obleka je pomembna, vendar se otrok ne sme znojiti, saj to pomeni, da mu je vroče.

Spanje vpliva na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj

Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, zato je pomembno, da otrok hodi ob primerni uri zvečer redno v posteljo.

Pred spanjem je treba ustrezno prezračiti sobo. Temperatura sobe ponoči naj ne presega 18 °C. Dober spanec in zadostna količina le-tega krepita imunski sistem. Tudi prostore v katerih se zadržujejo otroci čez dan je treba večkrat prezračiti. Kadar zračite prostor, otroka umaknite v drug prostor, vrne naj se, ko je prostor prezračen. Na tak način otrok ni izpostavljen prepihu.

 

Prehrana otroka in ustrezna higiena

Otrok potrebuje veliko vitaminov in mineralov, zato naj bo prehrana otroka raznolika (veliko svežega sadja in zelenjave ter manj sladkarij ali mastne hrane).

Ker se lahko virusi prehlada prenašajo z rokami, je pomembno redno in temeljito umivanje rok z milom. Še posebej, ko pridete domov, pred jedjo in po njej, ter ko otrok pride s stranišča. Proti kapljični okužbi zaščitite otroka s šalom. Pomembno je tudi, da otroka naučite primerne higiene ob kašljanju, kihanju, smrkanju.

V sezoni prehladov in drugih obolenj, otrok ne izpostavljate v trgovskih centrih, trgovinah in podobno, kjer se zadržuje veliko število ljudi, saj več ljudi na enem mestu poveča možnost prenosa okužbe, ker je več možnosti, da je med njimi kdo bolan ali pa vsaj prenašalec.

SREČA
Dokazano je bilo, da so srečni in zadovoljni otroci bistveno manj bolni. Otroku nudite veliko ljubezni in nežnosti. Vzemite si čas ter se ukvarjate s svojim otrokom in ga poslušajte.

Kadar je otrok bolan, naj ne gre v vrtec in naj se dobro pozdravi preden se vrne v varstvo, da si ponovno okrepi odpornost in hkrati ne prenaša virusov, bakterij na druge otroke.

Primerna obutev za malčka

Razvoj stopala

Ko je naš dojenček malo večji, moramo poskrbeti za primerno obutev, da se bo njegovo stopalo lahko nemoteno razvijalo. Kosti v stopalu so v prvih letih življenja sestavljene iz hrustanca, ki ga postopoma nadomešča kostnina. In s tem postanejo kosti bolj čvrste. Stopalni loki se pojavijo med tretjim in petim letom starosti, pred tem pa so zapolnjeni z nežnim maščobnim tkivom. To je tudi razlog, da je delež otrok z navidez ploskim stopalom v prvih letih življenja zelo visok, vendar se z razvojem manjša. Če je otroško plosko stopalo fleksibilno, ne zahteva nobenega zdravljenja in tudi ne posebne obutve ali vložkov – gre za normalno razvojno obliko stopala pojasnjuje doc. dr. Blaž Mavčič, dr. med., z Ortopedske klinike. Bolečine pri hoji v kasnejši dobi imajo le otroci z rigidnim ploskim stopalom (se pojavlja redko), pri katerih je najpogostejši vzrok za težave nepravilna zraščenost stopalnih kosti, simptomi pa velikokrat postanejo očitni šele po 8. letu starosti.

copatki-daj_k_obutvi_za_dojenkeOtroški čevlji in copatki

Dojenčku naj bi prve copatke obuli čim kasneje in večina strokovnjakov priporoča, da se otrok čim dlje plazi oz. hodi bos, saj tako razvija zdrav in pravi način stopanja na svoje stopalo. Špela Gorenc Jazbec poudarja, da je najnaravnejša in najbolj zdrava hoja brez čevljev, kar velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje, v katerem se stopala najhitreje razvijajo in prilagajajo podlagi, po kateri hodimo. Prva hoja je vedno nekoliko nestabilna, s široko podporno ploskvijo, s pomanjkanjem ravnotežja. Ravno zato je dobro, da je otrok v obdobju prve hoje in tudi pozneje čim več bos, saj mu s tem res omogočimo, da s stopali začuti različne podlage, da ima možnost ravnotežnostnega odzivanja s stopali in prsti. V stanovanju copatki niso potrebni. Če nas skrbi, da se otrok ne bo prehladil, mu lahko nadenemo različne nogavičke z nedrsečo podlago, ki so mehke in udobne. Take nogavičke otroka ne ovirajo pri igri na tleh in še posebej ne pri hoji po vseh štirih, klečanju na tleh in v drugih položajih, ki jih otroci uporabljajo pri igri. Stopalo otroka naj bi se dokončno oblikovalo šele okrog tretjega ali četrtega leta, ko se v hoji pojavijo tudi rotacije, zato naj bi bil otrok, če je mogoče, do te starosti brez copat, vsaj doma.

Pri nakupu čeveljčkov moramo biti pozorni, da so dovolj veliki

Pri nakupu čeveljčkov po besedah Špele Gorenc Jazbec moramo biti pozorni predvsem na to, da so čevlji, ki jih kupujemo, dovolj veliki. Ko jih otroku obujemo, naj vstane, da se teža prenese na stopala, kajti stopalo se, ko je obremenjeno s težo, »poveča«, pri tem naj bo med najdaljšim prstom in konico čevlja vsaj še 1 cm praznega prostora. Čevlji morajo biti dovolj mehki, da jih lahko upognemo v predelu prstov in da jih, ko jih držimo v roki, lahko zasukamo po diagonali med peto in prsti. Čevlji ne smejo biti preozki, pomembno je, da so v predelu prstov dovolj široki. Tudi različne opetnice, ortopedski vložki in podobne stvari niso primerni (seveda, če otrok nima kakšnih posebnih težav in mu vložke ali pa ortopedske čevlje predpiše zdravnik). Boljši kot čevlji, ki se zapenjajo z ježkom, so taki na vezalke, saj jih z vezalkami bolje prilagodimo nogi. Pozorni moramo biti tudi na podplat, ki ne sme biti drseč, vendar hoje tudi ne sme preveč zavirati, saj se potem otrok lahko večkrat spotakne. Podplat naj bo čim bolj raven. Izbiramo mehke materiale, ki zagotavljajo popolno zračnost in s tem prijetnost obutve. Ker se otroci radi sprehajajo po dežju in stopijo tudi v vodo, izberite čevlje, ki so vodoodporni tako spodaj, kot tudi po zgornji strani stopala, da bo notranjost obutve sicer dihala, vendar ostajala suha.

Čevlji za otroka naj ne bodo že ponošeni

Čevlji za otroka naj ne bodo že nošeni in izposojeni, saj vsako stopalo čevelj oblikuje drugače, ponošeni čevelj pa se težko prilagodi drugemu stopalu, zato se lahko stopalo prilagodi že nošenemu čevlju, kar pa vsekakor ni dobro. S ponošenimi čevlji lahko otrok razvije drugačen, slabši vzorec hoje, kot bi ga, če bi bili čevlji čisto novi. Poleg tega se uporaba ponošenih čevljev drugih otrok odsvetuje tudi iz higienskih razlogov (prenos glivičnih okužb). »V primeru prirojenih ali razvojnih deformacij stopala, bolečin pri hoji, nevroloških razvojnih motenj ali drugih motenj hoje se svetuje posvet glede obutve pri izbranem pediatru ali drugem specialistu (fiziater, ortoped, nevrolog),« pove dr. Mavčič.

Vsebina: Mojca Buh