V predšolskem obdobju pri otrocih večkrat opažamo ponavljajoča se vedenja, ki so večkrat avtomatizirana, moteča zaradi posledic. Gre za prehodno obdobje, ki pa se lahko nadaljuje tudi v odraslo dobo, ker gre za nezavedno ponavljanje vzorcev in gibov.
»Na splošno velja, da vzporedno z »odvajanjem od razvade« otroku ponudite čim več možnosti za dejavnosti, ki omogočajo sproščanje – gibanje v naravi, gnetenje (npr. slano testo, plastelin), presipanje (pesek, igra s polento), igra z vodo, umirjen potek dnevne rutine … Največji »problem« razvad je ta, da so – kot pravi pregovor – res železna srajca, zato se moramo starši zavedati, da je za odvajanje od razvade potrebno veliko doslednosti, časa in ljubeče vztrajnosti. Pohvaliti moramo otrokov napredek (npr. eno popoldne ni sesal palca, en dan si ni grizel nohtov …).« pojasnjuje Neža Ajdišek, univ. dipl. psih., svetovalna delavka, Vrtec Jesenice.
»Če želite otroka odvrniti od razvad naj to poteka umirjeno in sproščeno. Pomembno je, da razvadi ne posvečate pretirane pozornosti, saj s tem lahko dosežete nasproten učinek od želenega. Pretirano opozarjanje, oštevanje ali kaznovanje povečuje napetost pri otroku, s tem pa se stopnjuje neprimerno vedenje oziroma ponavljanje razvade. V času odvajanja otroku nudite več nežnosti in pozornosti. Navade je težko opustiti čez noč, zato se pripravite, da je odvajanje lahko dolgotrajno in ohranimo potrpežljivost. Razvada, ki jo je otrok že opustil, se lahko tudi vrne v obdobju, ko otrok doživlja stresne spremembe,« pojasni Andreja Demšar.
Grizenje nohtov
Veliko otrok grize nohte, velikokrat vse do krvi, tako na rokah kot na nogah. Do pojava grizenja nohtov lahko pride v različnih obdobjih, ki imajo vmesne prekinitve. Grizenje nohtov je lahko posledica nervoze, strahu, odnosa s starši in emocionalnih težav, ali zaradi genov – če otrok vidi starše gristi nohte, jih bo tudi sam grizel. Pogosto je grizenje nohtov povezano s pretirano storilnostnimi situacijami (otrok ima občutek, da mora biti najboljši v primerjavi z drugimi ali pa okolica otroku postavi previsoke cilje). Grizenje nohtov (ali druge razvade) lahko zato razumemo tudi kot način sproščanja notranje napetosti. Ob tem si lahko sledijo tudi druge razvade, kot je puljenje las ali praskanje. Velikokrat se otroci ne zavedajo, da grizejo nohte, vse dokler jih ne opozorite na to. Grizenje nohtov lahko povzroči deformacije nohta, vnetje obnohtne kožice, težave z zobmi, otekanje in vetje dlesni, želodčne tegobe, virusne in bakterijske okužbe, zato je pomembno, da razvado čim prej odpravite. Opazujte kdaj otrok najpogosteje grize nohte, da boste lahko takrat ukrepali. Uporabite lahko grenke premaze za nohte in redno strižete nohte na kratko. Pri deklicah včasih deluje spodbudno, če jim nohte lepo oblikujete in namažete z lepim lakom za nohte, lahko prozornim. Ker predšolski otroci še težje vzpostavljajo kontrolo nad temi vedenji, včasih pomaga že, da jih med grizenjem nohtov pobožate po roki in roko date ven iz ust.
Vrtanje po nosu
Vrtanje po nosu je ena izmed navad, ki se pojavi zelo zgodaj in se najpogosteje nadaljuje v odraslo dobo. Med vrtanjem po nosu si lahko otrok poškoduje kožo v nosnicah, pri tem pa številnim mikroorganizmov omogoči, da pridejo v otrokovo kri, in posledično lahko pride do infekcije v nosu. Naučite otroka, da pri čiščenju nosu uporablja robček.
Duda in steklenička
»Otroka bomo težko odvrnili od dude/steklenice takrat, ko ga čakajo večje prelomnice ali dogodki v življenju (npr. kadar je otrok bolan ali med uvajanjem v vrtec). Pomembno je, da je vse ostalo tako kot običajno, da bo k lažje prenesel odmik od stvari, ki mu običajno predstavlja tolažbo. Ne glede na to koliko je otrok star mu razložimo, da dude ali steklenice ne potrebuje več in tudi razložimo zakaj – da bo rast zobkov in razvoj ustne votline in govora potekalo čim bolj nemoteno in naravno. Če ima otrok dudico velikokrat v ustih pasivno (je ne sesa), lahko cuceljček vpliva na pravilen razvoj ustne votline. Če so v steklenički sladke tekočine, to vpliva tudi na razvoj kariesa na mlečnih zobkih. Če so usta ves čas zasedena z dudo ali stekleničko, ima otrok manj možnosti za kvaliteten motoričen razvoj ustne votline, kar vpliva na razvoj govora. Če se ustna votlina razvojno gledano razvija normalno, ima otrok veliko manj možnosti za preizkušanje svojih glasovnih in govornih sposobnosti, kot če so usta prazna,« pojasni pomen opustitve dude in stekleničke Špela Gorenc Jazbec.
Sesanje palca
Sesanje palca je najbolj pogosta razvada pri otrocih. Sesanje palca se pojavlja že v prenatalnem obdobju – dojenček sesa palec že v maternici. Palec tolažilec je vedno na voljo, kadar je otrok prestrašen, osamljen, žalosten, utrujen ali mu je preprosto dolgčas. Če otrok s sesanjem preneha do približno četrtega leta, posledice niso tako hude, če pa se sesanje nadaljuje dlje časa, pride do spremembe funkcije v celotnem ustnem sistemu. Sesanje palca lahko privede do nepravilnega položaja zob in ugriza, otrok pa ima lahko težave tudi pri izgovorjavi. Tudi pri preprečevanju sesanja palca velja podobno. Ko otrok prične s sesanjem palca, ga lahko nežno pobožamo po roki in roko odmaknemo iz ust, pri starejšem predšolskem otroku se lahko dogovorimo za »skrivni znak«, ki ga spomni, da sesa palec (npr. pobožam se po nosu, to pomeni, da daš roko ven iz ust).
Samozadovoljevanje
Med razvadami, ki se lahko pojavijo pri starejšem šolskem otroku je tudi dotikanje oziroma drgnjenje spolovil. Vedenje odrasle pogosto preseneti in spravi v zadrego. Pri otroku ne gre za pravo samozadovoljevanje in nima erotičnega pomena. Otroci v predšolskem obdobju raziskujejo in spoznavajo svoje telo, medtem pa ugotovijo, da je dotikanje spolovil prijetno, pri nekaterih pa se razvije v navado s katero sproščajo napetost. Gre za povsem normalno vedenje in pomembno je, da se odrasli tako odzovete. Kot pri drugih razvadah ni priporočljivo pretirano posvečanje pozornosti in opozarjanje otroka, vedno ko se vedenje pojavi. Še posebej pomembno je, da otroku ne vzbudite občutka sramu in manjvrednosti. Če se samozadovoljevanje pojavlja občasno, npr. zvečer pred počitkom, je priporočljivo, da otrokovo vedenje ignorirate. Kadar je vedenje moteče, preusmerite otrokovo pozornost, tako da ga zamotite z drugo dejavnostjo. Več pozornosti potrebuje, kadar je samozadovoljevanje stalno, otroka ovira pri igri ter drugih vsakdanjih dejavnostih ali se pojavlja skupaj z drugimi vedenjskimi spremembami. Kadar imate občutek, da se otrok praska, je potrebno preveriti tudi možnost infekcije.
