Porodni načrt odraža lasten odnos nosečnice do poroda, njegov namen je ženski omogočiti lepši in kakovostnejši porod. Marsikateri postopek bo z načrtom olajšan, čeprav je lahko neprijeten, porodničar in babice pa bodo vedeli kako si želite roditi. Njihova funkcija in podpora je predvsem v strokovnem nadzoru poroda.
Dober porodni načrt temelji v prvi vrsti na željah porodnice, ki pozna posamezne postopke in njihov namen in se zaveda odgovornosti. Strokovnjaki zato svetujejo, da se pri nastajanju porodnega načrta posvetujete s člani porodne ekipe – babico in porodničarjem. Načrt poroda je zato smiselno predstaviti že pred porodom, npr. ob ogledu porodne sobe, da se bo porodna ekipa seznanila z vašimi željami ter jih boste uskladili z danimi možnostmi.
Ključna vprašanja, ki jih opredelite v načrtu
1. Kje želite roditi: v porodnišnici (v Sloveniji jih je štirinajst), v babiški hiši (Bolnica Postojna), porodnem centru (za zdaj najbližje v sosednji Avstriji) ali doma ob pomoči usposobljene babice. V Sloveniji imate možnost izbire samostojne babice, ki se posvetijo le izbrani porodnici, s katero se spoznajo že pred porodom, in babico v porodnišnici, kjer želite roditi. Porodnice lahko najemajo babico tudi iz tujine (največkrat iz Avstrije). Zdravstveni sistem je v Sloveniji organiziran drugače kot v sosednjih državah, zato bodite pozorni na predhoden dogovor z izbrano babico o morebitnem prevozu in drugih postopkih v primeru zapletov ob porodu doma.
2. Koga želite ob sebi pri porodu: partnerja, druge družinske člane, prijatelje/ice in/ali spremljevalko pri porodu (angl. doula). Navedite, če ne želite, da so navzoči študentje.
3. Kakšne so vaše želje glede postopkov in posegov: predrtja plodovih ovojev, britja sramnih dlak, klistirja, rezanja presredka, pitja in hranjenja med porodom, svobode gibanja in položajev, rabe intravenozne tekočine in kardiotokografa, umetnega pospeševanja poroda, odločitev za carski rez, sredstev za lajšanje porodnih bolečin.
Pomen posameznih postopkov
• Predrtje plodovih ovojev: pospeši sproščanje telesu lastnih kemičnih snovi, ki pospešujejo popadke, z odtekanjem plodne vode se zmanjša prostornina maternične votline, kar dodatno spodbudi maternico h krčenju oz. popadkom – porod naravno poteka hitreje.
• Britje sramnih dlak okrog vhoda v nožnico in na presredku: ob morebitnem prerezu ali strganju presredka so dlake pri šivanju in celjenju rane zelo moteče, možne so tudi okužbe. Po drugi strani pa novejše raziskave kažejo, da zaradi britja pride do mikropoškodb, s tem pa lahko pride do okužb še hitreje, če nega po porodu ni ustrezna.
• Klistir: pospeši krčenje črevesa in izločanje blata, s tem pa tudi krčenje maternice (kar pospeši porod), posledično se ob rojstvu otroka redkeje izloči še blato iz zadnjika, ki zmanjša čistost »operacijskega« polja poroda in poveča tveganje za okužbo otroka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča klistir pred porodom samo v primeru zaprtja in zatipanja trde mase med vaginalnim pregledom, kar bi lahko oviralo porod. Moderni klistirji so manj agresivni in sčistijo le zadnji del črevesa.
• Rezanje presredka: babica med porajanjem otroka oceni raztegljivost presredka: če oceni tog presredek, je varneje, da ga prereže; v nasprotnem primeru lahko pride do obsežnih raztrganin presredka, nožnice, zadnjika, črevesja, kar lahko vse življenje vpliva na težave z zadrževanjem blata. Zato je varneje tak presredek prerezati, ker se morebitno nadaljnje trganje navadno širi v smeri reza (stran od črevesa) in večinoma ne pušča hujših posledic za žensko.
• Pitje in hranjenje med porodom: popadki so krčenje maternice, vplivajo pa tudi na prebavila. Tako večina porodnic v aktivni fazi poroda nima želje uživati hrane. Veliko jih bruha, če so pred tem jedle počasneje prebavljivo hrano. V začetni fazi poroda pa porodnica lahko uživa hrano, če je verjetnost za potrebo po splošni anesteziji majhna. Zato je priporočljivo, da se posvetuje s porodno ekipo. Porodnice imajo namreč večje tveganje za aspiracijo med anestezijo, kar je zelo nevaren zaplet. Priporočljiva je lažje prebavljiva, višje energetska hrana – npr. energetske ploščice. Pitje tekočin pa je že splošno sprejeto; priporočene so izotonične raztopine in pitje po požirkih.
• Svoboda gibanja in položajev: načeloma se porodnica lahko giba v omejenem prostoru, če je glavica dovolj nizko, da je verjetnost izpada popkovnice ali ročice zelo majhna. Pogosto pa je, da večina porodnic želi ležati, ko se začno močni porodni popadki. Glede položajev se pogovorite z babico, ki vodi vaš porod. Svetovale vam bodo o primernosti položajev.
• Raba intravenozne tekočine: prav zaradi manjšega uživanja tekočine med porodom (slabost) in večjega izgubljanja (pospešeno dihanje, znojenje, bruhanje) svetujemo infuzije tekočine, da porodnica ni preveč izsušena. V primerih nenadnih zapletov pa je to tudi že pripravljena pot za takojšnjo aplikacijo zdravila in ni treba iskati običajno zelo praznih žil. Porodnice, pri katerih je verjetnost za zaplete majhna in lahko pijejo med porodom, pa ne potrebujejo infuzij.
• Raba CTG: če je le na voljo dovolj aparatov, med porodom kontrolirajo stanje otroka. Tako lahko prej ugotovijo, če se otrok ne počuti več dobro. Pomembno se je zavedati odgovornosti za rojstvo zdravega dojenčka, ki ga nosi porodna ekipa; s kontrolo plodovega srčnega utripa ima zanj večjo možnost.
• Pospeševanje poroda z zdravili: dolg porod ne utrudi le porodnice (pritiskanje ob koncu poroda, utrujenost po porodu), ampak tudi otroka, kar lahko pripelje do slabšega izida poroda (oslabeli otrok, vakuumski porod, nujen carski rez).
• Carski rez: če se želite carskemu rezu izogniti, razen če ni medicinsko nujen, to zapišite oz. če ga želite prav tako. Kljub posegu, lahko sami prvi pestujete otroka (vi ali partner) in vzpostavite stik s kožo na kožo.
• Lajšanje porodnih bolečin: Postopki lajšanja porodnih bolečin omogočijo porodnici lažjo izkušnjo poroda. Nekatere vrst teh postopkov zmanjšajo občutenje in doživljanje poroda, kar je koristno pri zelo prestrašenih porodnicah, nekaterim pa ta učinek povzroči kasnejše obžalovanje.
