Authors Posts by Petra Glavač

Petra Glavač

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Do delnega plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma oče otroka in izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek imata lahko hkrati oba starša, drugi osebi ali eden od staršev in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, ko začneta delati krajši delovni čas od polnega, vendar skupna izraba ne sme presegati 40 ur tedensko.

Pogoj za uveljavljanje

Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata otrok in starš ali druga oseba stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja do 18. leta starosti otroka. Če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu  oz. zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice. Če je otrok vsaj 90 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge, se enemu od staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna v sorazmernem delu ene četrtine za obdobje enega leta.

Kje se uveljavi

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče in sicer 30 dni pred zapustitvijo trga dela in najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela (ali začetka dela s krajšim delovnim časom). Če se ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge. Na podlagi mnenja zdravniške komisije center vlagatelju izda odločbo.

Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek

Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 751,77€ mesečno (588,64€ neto). V primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega, pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Upravičencem delnega plačila za izgubljeni dohodek pripada tudi dodatek za nego otroka.

Dodatek za nego otroka

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Do pravice je upravičen eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravica se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru, glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče, in sicer po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravica traja dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 €. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 204,80 €.

Pomembno!

  • Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na CSD ali na upravni enoti.
  • Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na CSD, na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na spletni strani E-UPRAVA.
  • O vaših pravicah odloča CSD, o pritožbah zoper odločbe CSD pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: ZSDP-1, portal MDDSZ, portal E-uprava.

Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).  Pravico uveljavljate na: enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vložite jo lahko osebno ali po pošti. Prek portala e-uprava lahko z veljavnim digitalnim potrdilom vložite poenostavljeno elektronsko vlogo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka. Poenostavljeno elektronsko vlogo se uporablja le v primeru, če hkrati NE zaprošate za zahtevnejše pravice, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije vrtca se naredi avtomatsko, tako da vam vloge ni potrebno ponovno oddajati.

Uveljavljanje pravic

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Upravičenci

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe,
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri CSD ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, CSD pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta. Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji.

Primer: Mati 3. 6. 2020 vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojega 12 let starega otroka.

Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2021. Nove vloge ji v tem primeru po izteku odločbe ni potrebno vložiti, ker CSD v mesecu izteka odločbe, odločbo podaljša po uradni dolžnosti in izda informativno odločbo. 

Višina otroškega dodatka

Višina se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka. Do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred preverite na CSD ali na portalu BabyBook.si.

Višina otroškega dodatka v evrih glede na dohodkovni razred za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (velja od 1. 2. 2020 dalje):

Dohodkovni razredPovprečni mesečni dohodek na osebo (€)1. otrok2. otrok3. in naslednji otrok
1do 191,40117,05128,75140,47
2od 191,41 do 319,01100,08110,63121,12
3od 319,02 do 382,8276,2785,2594,19
4od 382,83 do 446,6260,1668,6477,28
5od 446,63 do 563,6049,1957,4165,57
6od 563,61 do 680,5631,1739,0146,81
7od 680,57 do 871,9823,3831,1739,01
8od 871,99 do 1.052,7520,3628,1635,95

 

Primeri:

Dva starša z enim otrokom: Če starša skupaj zaslužita neto med 1.998 evrov in 2.534 evrov se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 evrov in 3.060 evrov, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Dva starša z dvema otrokoma: Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 € in 3.379 € se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 € in 4.079 €, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
    • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %

Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko CSD odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

CSD odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), ki se vedno upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. 

Sprememba dohodka

Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (npr. oseba vloži vlogo avgusta 2020 in če je meseca aprila 2020 izgubila zaposlitev in v letu 2019 izkazuje plačo, trenutno pa prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, se kot dohodek upošteva tekoče denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plača iz leta 2019 pa ne več).

Kot sprememba vrste periodičnih dohodkov se šteje izguba ali začetek prejemanja:

  • plače skupaj z regresom,
  • nadomestila plače,
  • pokojnine,
  • nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševskega dodatka,
  • preživnine,
  • delnega plačila za izgubljeni dohodek,
  • nadomestila za invalidnost in
  • sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.

Tekoči dohodki

Če je oseba ali družina upravičena do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka, se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli zgoraj navedene periodične dohodke. Tekoči dohodki so:

  • plača skupaj z regresom,
  • nadomestilo plače,
  • pokojnina,
  • nadomestilo in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševski dodatek,
  • preživnina,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • nadomestilo za invalidnost, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in
  • preživnina (nadomestilo preživnine), ki se upošteva v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

Sporočanje sprememb

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • spremembo števila oseb ali upravičencev,
  • spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod,
  • spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta,
  • spremembo stalnega prebivališča,
  • spremembo vrste periodičnega dohodka oz. izgubo / pridobitev nove vrste periodičnega dohodka,

v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.

CSD na novo odloči o posamezni pravici, med drugim tudi za novo obdobje. Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri CSD ter na spletnih straneh ministrstva. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je CSD izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru CSD odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Pravice staršev in otrok, ki se uveljavljajo po porodu

Pravice iz javnih sredstev so:

  • denarni prejemki: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, izredna socialna pomoč (pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba – pogrebnina; pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana – posmrtnina),
  • subvencije in znižana plačila: subvencija vrtca, subvencija najemnine, subvencija malic in kosil za učence in dijake, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika,
  • izredna socialna pomoč.

Vlagatelj je dolžan pravice uveljavljati v določenem zaporedju, kar pomeni, da mora oseba, ki je lahko do teh pravic upravičena (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija), navedene pravice tudi uveljavljati v navedenem vrstnem redu, sicer se fiktivno izračunajo in upoštevajo pri določanju nadaljnjih pravic. Če osebe do določenih pravic niso upravičene, seveda teh pravic ne uveljavljajo in se jim tudi ne upoštevajo. Vrstni red velja le za denarne prejemke, za subvencije in znižana plačila pa ne. Če želi oseba zaprositi na primer za znižano plačilo vrtca, ji ni treba zaprositi tudi za otroški dodatek, in se ji ta ne šteje, kot da bi ga prejemala.

Enotna vloga za uveljavitev pravic iz javnih sredstev je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na portalu e-uprava in na spletnih straneh centrov za socialno delo (CSD), lahko jo kupite tudi v knjigarnah. Vlogo lahko oddate osebno na matičnem centru za socialno delo, lahko jo pošljete tudi po pošti (priporočeno) ali elektronsko preko portala e-uprava (z digitalnim potrdilom). CSD upošteva pri odločbi vse dohodke in prejemke, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oz. dejanskih stroškov – upoštevajo se tudi morebitni prihranki), razen tistega, ki je namenjen kritju posebnih potreb (npr. dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino).

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti. Eden od staršev in otroci morajo imeti skupno stalno ali začasno prebivališče in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji.

Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 404,48 evrov. Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 491,52 evrov.

Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. Pravica se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge,
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto,
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

Pomembno!

  • Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na CSD ali na upravni enoti.
  • Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na CSD, na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na spletni strani E-UPRAVA.
  • O vaših pravicah odloča CSD, o pritožbah zoper odločbe CSD pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: ZSDP-1, portal MDDSZ, portal E-uprava.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri uveljavljanju otroškega dodatka

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika se upoštevajo tudi naslednji dohodki:

  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

 Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (izjema: denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pri katerih se vrednost primernega stanovanja ne ugotavlja, ampak se kot premoženje ne šteje stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR); če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (10.781,14 EUR),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (od 1. 6. 2018 1.155,15 evrov) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 evrov (velja samo za denarno socialno pomoč).