Authors Posts by Uredništvo

Uredništvo

Samostojnost otroka po obdobjih

Pri izoblikovanju samostojnosti upoštevajte, da so si otroci različni. Kaj lahko od otroka pričakujete v posameznem obdobju, vam poda okvirno predstavo za krepitev samostojnosti pri otroku. Lažje ga podprete in tudi podate priložnosti, da bo soočen z nalogami, ki krepijo samostojnost.

9–12 mesecev:

– drži skodelico, še vedno tudi poliva

– je z rokami

– igra se sam (tudi ko ga pustite samega za trenutek)

– zaspi sam

1,5 leta:

– pri pitju iz skodelice ne poliva

– sam lahko nese žlico v usta

– igra se na igralih

– pobere predmet s tal in ne pade na zadnjico

– lahko spleza po stopnicah

2 leti:

– odvije pokrovček na kozarcu

– uporablja zobno krtačko in si površno umije zobe

– odpre vrata

– si nadene nogavice ter obuje čevlje

– zanimati ga začenja igra z vrstniki (npr. da jim pove, kakšno igračko ima on)

– pojavi se trma (težnja otroka po samostojnosti)

2,5 leti:

– zna se sleči

– lahko zapne ohlapnejši gumb

– iz enega mesta na drugo lahko prenese tudi lomljiv predmet (dovolj je stabilen)

– olupi trdo kuhano jajce

3 leta:

– nese kozarec in ne poliva

– sam se obleče in sleče, pomoč potrebuje pri zapenjanju gumbov, zadrgah, vezalkah

– oblačila obesi na obešalnik

– hodi po stopnicah (postavlja po eno nogo na stopnico) in skoči z zadnje stopnice, da pokaže, kaj se je naučil

– sam hodi na stranišče oz. prosi, da ga peljete (na to ga ni treba spomniti)

– upošteva navodila, npr. odloži igračko, če ga tako prosite

– sam pospravi igrače

– nauči se uporabljati škarje

– nauči se voziti tricikel

– začne uporabljati vljudnostne fraze (hvala, prosim)

– začne se izoblikovati težnja po neodvisnosti (bom naredil sam)

4 leta:

– se sam obleče in obleko pospravi

– pije iz kozarčka in uporablja vilice

– pospravi mizo

– sam si umije zobe, obraz in roke

– pripravi svojo posteljo in se samostojno pripravi za spanje

– raje ima, da je v igro vključenih več oseb (otroci, odrasli)

– sprejema preprosta pravila in prepozna okoliščine, ki vodijo v zadovoljstvo ali jezo

– rad opravlja naloge samostojno

– samoiniciativno pozdravi odrasle npr. na ulici

– začenja s prvimi poskusi pogajanj

5 let:

– pri jedi uporablja pribor

– se počeše

– samostojno se obleče in tudi kombinira oblačila

– sam si poskuša očistiti nos

– sam gre spat

– pri prečkanju ceste pogleda na obe strani

– igra se igre s pravili – uči se potrpežljivosti, zmagovanja, izgubljanja, pravil

– začne usvajati dnevne rutine

6 let:

– zna si sam zavezati vezalke

– sam se umije, okopa in očisti zobe

– pri jedi uporablja nož, da si hrano namaže ali odreže mehkejšo hrano (npr. kruh), ne zna še samostojno rezati mesa

– pozornost deli z drugimi otroci v skupini

– lahko je večji del dneva brez staršev ob sebi

– lahko mirno in brez nadzora sedi nekaj časa

– organizira si svojo igro

– dokonča delo, brez da čaka na napotke ali pohvalo

Viri: Hudolin Sergeja, 2013. Osnovna šola heroja Janeza Hribarja in vrtec Polhek – Stari trg pri Ložu; Pusti bom sam. Varuška Živa; Razvoj samostojnosti pri predšolskem otroku. Kruh Nataša, 2014. Vrtec Medvode; »Pomagaj mi, da naredim sam!« – Kako vzgajati otroka za samostojnost. 

Prvi koraki samostojnega malčka

Razvoj samostojnosti pri otroku ni odvisen le od osebnostnih lastnosti otroka, ampak tudi od življenjskega sloga družine. Že vstop v vrtec je začetni korak na pot samostojnosti otroka, saj pomeni vstop v novo okolje, kjer bo brez staršev. Zato to ni čas za dodatne spodbude k samostojnosti (npr. začetki navajanja na kahlico, odvzem stekleničke). Spremembe lahko v otroku vzbudijo strah.

Razvoj samostojnosti malčka ima dva mejnika:

  • skrb za samega sebe (hranjenje, oblačenje, igranje, navajanje na kahlico oz. stranišče),
  • sprejemanje odločitev (s katerimi vrstniki se bo igral, katero igračko, upoštevanje pravil in navodil).

Spodbujanje in krepitev samostojnosti

Otrok se veliko nauči, če ima spodbudo, čas, zaupanje in potrpljenje / umirjenost odraslih. Uči se preko lastnih izkušenj, zato mu omogočite, da čim več stvari naredi sam. Pripravite mu spodbudno učno okolje, v katerem lahko svobodno raziskuje. Otrok se uči tudi z opazovanjem in posnemanjem, zato bodite dober zgled otroku (skupaj jejte za mizo, skupaj pospravljajte, razvijajte navade).

Držite se načela postopnosti. Otroka opazujte in ga vodite k samostojnosti ter mu prisluhnite. Otrok naj sam pokaže lasten interes za določeno nalogo, vi ga spodbujajte. Čeprav se bo morda otrok odločil, da neko nalogo naredi sam, ravno takrat, ko se bo vam najbolj mudilo. V tistem trenutku mu zaupajte, da bo nalogo opravil sam, ga pohvalite in se z njim veselite ob uspehu. Otrok tako razvija pozitivno samopodobo.

Nasveti:

  • Dajte mu čas in mu dovolite, da nalogo opravi sam. Kadar se otrok, ko ga pripeljete v vrtec, sam odloči, da si bo sam sezul čevlje, ne opravite te naloge sami, ker se vam zdi, da gre prepočasi. Stopite korak nazaj in ga opazujte. Takšen pristop vam bo v korist tudi, ko bo otrok že v šoli in vas bo prosil za pomoč pri domači nalogi.
  • Ne olajšujte nalog, ki se jih mora naučiti. Otrok se mora naučiti zavezati svoje čevlje, kar je eden od korakov do samostojnosti. Zato ga na poti ne zavirajte z čevlji brez vezalk.
  • Nalogo mu pokažite in je ne naredite namesto njega. Otroka spodbujajte, da opravlja nalogo sam (čeprav počasi). Ko nalogo opravi ga pohvalite za opravljeno delo.
  • Del procesa učenja so tudi napake. Pri izkazanem lastnem interesu otroka, tudi sami prevzemite iniciativo, torej ne le spodbujate ampak tudi »pospešite« pobudo, če je potrebno. Pri tem ne uporabljajte besed »nikoli, vedno, ti tega še ne moreš,« temveč potrpežljivo pojasnite vašo pobudo. Ne recite, »bom naredil jaz, ker tega ti še ne zmoreš,« saj s tem vzbujate v otroku mišljenje da sam ne zmore. Pojasnite mu, zakaj ste nalogo prevzeli sami.

Na otrokovo vztrajnost, ki je osrednja lastnost pri učenju samostojnosti, vpliva odziv starša, zato ga ne glede na uspešnost pohvalite, ne priganjajte in ne opravljajte nalog namesto njega.

Vaša vloga pri izoblikovanju samostojnosti

Sami ste največji vzor, otrok pa vas opazuje in posnema. Otroka podprite, da v nalogah postaja suveren z različnimi priložnostmi za vajo, npr. z vzpostavitvijo rutin oblačenja, umivanja, ponudite mu izbiro. Poskrbite, da ne pričakujte od njega vedenja, ki ga sami ne izvedete.

Pri spodbujanju otroka k samostojnosti bodite pri predajanju usmeritev natančni in navodilo pojasnite s čim več detajli (npr. »Umij si zobe,« ni dovolj. Primernejše je: »Pojdi si umiti zobe. Na zobno ščetko daj zobno pasto ter si skrtači zobe, nato si usta speri z vodo ter pospravi ščetko in zobno pasto.«)

Viri: Hudolin Sergeja, 2013. Osnovna šola heroja Janeza Hribarja in vrtec Polhek – Stari trg pri Ložu; Pusti bom sam. Varuška Živa; Razvoj samostojnosti pri predšolskem otroku. Kruh Nataša, 2014. Vrtec Medvode; »Pomagaj mi, da naredim sam!« – Kako vzgajati otroka za samostojnost. 

Kaj sporoča otrok z jokom

Malčki in starejši otroci pogosteje jokajo zaradi doživetih frustracij, torej žalosti ali jeze, ki jo občutijo v različnih situacijah. Jok lahko pričakujemo v situacijah separacije, ob zavedanju, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj jih straši ali moti.

Jok otroka ob vstopu v vrtcu

Separacijska oz. ločitvena stiska je pričakovan odziv otroka v situacijah, ko se je primoran ločiti od starša oz. skrbnika. Običajno se pojavi v starosti od 6. do 8. meseca in lahko v različnih oblikah traja do 5. leta starosti ali celo dlje. Pričakovati jo je tudi ob vključevanju otrok v vrtec.

Ob prehodu v vrtec se od otroka, ki je bil še do nedavnega v skrbi starša ali skrbnika, pričakuje, da bo brez težav funkcioniral v povsem novem okolju, brez prisotnosti njemu pomembne osebe, a pogosto temu ni tako. Ne glede na starost otroka ob vključitvi v vrtec je zato pomembno biti odziven na njegove potrebe in mu nuditi pomembno podporo pri prehodu. Smiselno je, da se torej otroku omogoči postopno uvajanje vrtec. Otroku pokažite, da razumete njegovo stisko. Če joče, ga skušajte pomiriti. Pred odhodom v vrtec preživite skupaj nekaj kakovostnega časa (npr. pojte z otrokom pesmi, igrajte se, objemajte se). Naj ima v spominu čim več lepih trenutkov.

Ob prihodu ga spodbudite k raziskovanju, igri (npr. pojdite z njim do igralnice, v peskovniku mu pokažite igračke, na plakatu mu pokažite vse živali). Dogovorite se z osebjem v varstvu, na kakšen način ga lahko pomirijo (npr. pripoveduje o njemu zanimivih aktivnostih). V kolikor je otrok navezan na katero od igrač, naj jo vzame s sabo. Če je res neutolažljiv, naj ima v prehodnem obdobju s sabo kaj vašega (npr. robec, šal).

Pred odhodom otroku predstavite način, na katerega ga boste zaupali v varstvo, da bodo vse sledeče se situacije zanj kar najbolj predvidljive. Bodite pozorni na to, da se ne boste tem, ki so zanj težke izogibali, saj je prav, da o njih govorite. V kolikor boste sami pomirjeni, bo mirnejši tudi otrok. Držite se dogovorjenega (npr. če se dogovorite, da pridete takoj po kosilu ponj, to tudi storite).

Izražanje hotenja in trma

Zavedati se je treba, da so v posameznem razvojnem obdobju intenzivnejši izbruhi trme povsem pričakovani in normalni. Otrok dejansko z vsakim od njih kaže določeno mero svoje stiske. Ta ga lahko preplavi, ker nima dostopa do igrala ali kakšne od igrač, lahko gre za povsem nepomembno reč, ki je v nasprotju z njegovim hotenjem. Ker se nekatere nevrološke funkcije šele razvijajo, malček še ni zmožen samoregulacije, čustvena stiska ga torej povsem preplavi. Otrok tako v vsakem primeru potrebuje v prvi fazi pomiritev s strani odrasle osebe, saj v trenutkih, ko ga tako intenzivno preplavi stiska, ni zmožen z vami sklepati kompromisov. Ko se pomiri, je čas za pogovor in dogovor.

Običajno v teh primerih tudi odrasli začutite stisko, še toliko huje je, če se obremenjujete z okolico, v kolikor do tovrstnega čustvenega izbruha pride na javnem mestu. Pomembno je torej najprej znati pomiriti tudi sebe in si, če je le mogoče, za ustrezno reakcijo in rešitev situacije vzeti dovolj časa.

Kako obvladovati čustva

Osnovni nasvet vsem staršem je, da je najprej treba dovoliti sebi izraziti svoje občutke. To pomeni, da ni dovolj, če z otrokom delite samo veselje in radost, ampak da ni napak, če so priča tudi naši žalosti in jezi. V tem primeru je treba poudariti, da so vsa vaša čustva povsem normalen odziv na določene situacije, previdnost ni odveč le pri načinih kako jih izkazujete. Nekateri od teh so namreč bolj, drugi manj sprejemljivi.

In kot starši imate predvsem to nalogo, da se trudite otroku biti vzgled in mu s kar najbolj sprejemljivimi oblikami izkazovanja lastnih čustev dovoliti izkazovanje njegovih. V veliko pomoč so vam ob tem lahko poučne zgodbe in igre vlog, s pomočjo katerih otroku predstavite različne oblike izkazovanja čustev ter z njimi spodbudite pogovore na to temo.

Vir: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana, ZIFF FF. Sunderland, M. (2017). Znanost o vzgoji: o ljubezni, vzgoji in igri z vašim otrokom – 2. izd. Radovljica, Didakta.

Psihomotorični razvoj otroka od 1. do 6. leta

Malčki postopno povečujejo svojo avtonomijo. Njihova samopodoba je celostna in temelji na izkušnjah. Na poskuse omejevanja se odzove z jezo in negativizmom. Postopno se povečuje neodvisnost, iniciativnost in zmožnost samonadzora. V odnosih z drugimi do neke mere predvideva čustva v določenih situacijah, pojavljajo se začetne oblike empatije in avtizma.

Razvoj v 2. letu

Gibalni razvoj: Med 16. in 18. mesecem otrok riše črte s svinčnikom. Pri 1,5 letu zna sestaviti stolp iz 3 kock. Zmore narediti prve korake, hoja postaja vedno bolj zanesljiva. Zna pomahati v pozdrav ob slovesu. Otrok postane zelo radoveden, zanima ga lastno telo in okolica.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Otrok postane nekoliko samostojen, včasih se obnaša uporniško, prepozna svoj odsev v ogledalu, posnema obnašanje drugih (starejših otrok in odraslih). Pozna imena ostalih družinskih članov in nekaterih predmetov.

Intelektualni razvoj: Med 15. in 18. mesecem odgovarja na kratka vprašanja, imenuje predmete, odpira škatle, vtika prste v vsako odprtino, išče pomoč, ko je v nerodne in nevarnem položaju. Sledi pripovedkam ob slikanicah. Imenuje nekatere domače živali in govori v enostavnih stavkih. Z žlico zna varno prenesti jed s krožnika v usta. Do 24. meseca začne raziskovati okolico, ubogati prepovedi in izpolnjuje lažje ukaze. Izvaja tudi že simbolične igre.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Dnevno mu prebirajte pravljice, ob tem pa pokažite na sličice in ga sprašujte po imenih. Skupaj z njim se igrajte enostavne igre, npr. razvrščanje oblik, enostavne sestavljanke. Spodbujajte ga, da vam pomaga, medtem ko ga oblačite. Kadar stori napako, mu to obzirno povejte in razložite kako naj ravna naslednjič.

Razvoj v 3. letu

Gibalni razvoj: Pri 2 letih zna sestaviti stolp iz 6 kock, pri 2,5 letih iz 8 in vlak iz 4 kock. S svinčnikom zna narisati črto.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Začenjajo se zavedati svojega jaza, postajajo bolj samostojni in niso več močno navezani na mamo. Ponovi 3 številke ali stavek 6 besed, pove svoje ime in priimek. Preriše krog, sam si umiva roke, ne moči več postelje. Z vrstniki se igra interaktivne igre.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Omogočite mu raziskovanje okolice tako, da ga vzamete s seboj na sprehod ali izlet. Naučite ga preprostih otroških pesmic in jih z njim prepevajte. Pokažite mu na kako naj se obnaša, če se z nečim ne strinja.

Razvoj v 4. letu

Gibalni razvoj: Iz kock zna sestaviti most, če vidi model. Narisati zna krog. Samostojno stopa po stopnicah navzdol, zna si zapeti obleko. Poje, skače in pleše.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi 4 enostavna števila, preriše kvadrat, s škarjami izrezuje slike.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Otroku dovolite, da vam pomaga pri enostavnih opravilih. Spodbujajte ga k igri z vrstniki. Bodite dosledni pri discipliniranju in postavljanju pravil. Pokažite mu kakšno obnašanje pričakujete od njega. Pri govorjenju ga obzirno popravljajte in učite prave besede. Pri izbiranju mu dajte na razpolago omejeno število možnosti (kaj bo jedel, katere nogavice bo oblekel).

Razvoj v 5. letu

Gibalni razvoj: Iz kock zna zložiti stopnice. S svinčnikom zna narisati križ, pri 4,5 letih pa tudi kvadrat. Na zobovju se začne pojavljati zobna gniloba. Skače in stoji na eni nogi vsaj 2 sekundi. Zna ujeti žogo, ki mu je bila podana.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi stavek z desetimi besedami, sestavi kvadrat, ki smo ga prerezali na diagonalah. Pozna 4 barve. Uživa v početju novih stvari, raje se igra z drugimi otroci kot sam in z njimi sodeluje. Pogosto ne zmore ugotoviti kaj je resnično in kaj izmišljeno. Govori o tem kaj mu je všeč in kaj ga zanima. Začenja razumeti čas, zapomni si dele zgodbe, razume idejo o štetju, nariše osebo z 2–4 deli telesa, uporablja škarje.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Otroku dajte veliko časa za igro, saj skozi igro izražajo svoja čustva. Vzemite si čas za razvijanje umetniškega področja, kjer uporablja domišljijo: slikanje, barvanje, predvajanje glasbe. Skupaj z njim čim več berite. Vključite ga pri kuhanju, tako ga boste lažje navadili na zdravo prehrano in naučili nekaj merskih enot. Zaupajte mu enostavne naloge, kot je mešanje solate, sestavljanje sendvičev. Igrajte se igre, kjer se uči, da igra samo takrat, ko je na vrsti.

Razvoj v 6. letu

Gibalni razvoj: Na eni nogi lahko stoji 10 sekund ali več, poskakuje, zna narediti premet v stran. Pri jedi uporablja žlico in vilice, včasih si pomaga z nožem. Samostojno zna uporabljati stranišče.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Govor je jasen, preproste zgodbe pove z enostavnimi povedmi. Uporablja prihodnjik. Zna povedati svoje ime in naslov. Šteje do 10 ali več. Nariše človeka z vsaj 6 deli telesa. Nekateri znajo napisati kakšno črko ali številko. Po 5. letu zna narisati trikotnik. Pozna predmete za vsakdanje življenje (denar in hrano). Pozna jutro in večer. Opiše predmete na sliki in jih imenuje. Izpolni 3 zaporedne ukaze. Želi si biti podoben prijateljem. Rad pleše in poje. Razlikovati zna med resničnostjo in izmišljenim. Zaveda se svojega spola.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Spodbujajte ga k gibanju, prestavite mu različne športe in se rekreirajte skupaj z njim. Naučite ga preprostih gospodinjskih opravil npr. brisanje mize. Še vedno predvidite nekaj časa za igro, vsaj 10 minut na dan se z njim igrajte tudi vi. Načrtujte dneve, ko boste svoj čas aktivno preživeli z otrokom, čeprav je že velik, še vedno želi vašo pozornost. Pogovarjajte se o čustvih, kako se otrok v določeni situaciji počuti. Pokažite mu tudi pravilno nego spolovila.

Katero varstvo naj izberem – prednosti in slabosti

Dejavniki, ki vplivajo na odločitev o izbiri varstva, se razlikujejo od družine do družine: od tega, kateri obliki varstva so starši bolj naklonjeni, do tega, kakšne imajo sploh možnosti. Bodisi imajo ob sebi zaupanja vredne osebe (stare starše ali varuške), ki jim lahko zaupajo svojega otroka, bodisi imajo možnost, da je njihov otrok sprejet v vrtec. O tem katero varstvo naj izberem si preberite prednosti in slabosti posamezne oblike.

Varstvo pri starih starših

Prednosti

+ Znano in ljubeče okolje, ki ne potrebuje posebnega uvajanja in je zato samo varstvo sprva manj stresno. Otrok v najzgodnejšem obdobju je lahko še nekoliko bolj občutljiv, zato se nekateri starši takoj po porodniškem dopustu, raje odločijo za dedke in babice, če to možnost imajo.

+ Manjša izpostavljenost različnim okužbam in posledično obolevnost v primerjavi z vrtcem. Če je otrok pogosto bolan, se boste na ta način izognili pogostim bolniškim dopustom.

+ Otrok je v središču pozornosti, stari starši se prilagodijo otrokovim željam (kar ni vedno tudi dobro).

+ Navadno je tovrstno varstvo zastonj oziroma cenejše od drugih oblik varstva.

+ Stari starši v pokoju se s tem, ko nudijo varstvo, počutijo koristnejše, poleg tega lahko več časa preživijo s svojimi vnuki.

Slabosti

– Lahko se zgodi, da zaradi nepričakovanih zdravstvenih težav, ki so pogostejše pri starejših, čez noč ostanete brez varstva.

– Zaradi podaljševanja delovne dobe so stari starši pogosto še v službi in varstvo pravzaprav prevzamejo stari stari starši.

Varuška

Prednosti

+ Starši se sami odločite za primerno osebo, ki jo poznate ali po priporočilih znancev, prijateljev, različnih servisov. Izberete osebo, pri kateri čutite zaupanje, naklonjenost do njihovih otrok, skrbnost in toplino.

+ Široke opcije v dogovorih oz. kaj varuška otroku nudi. Na primer, kje bo varstvo potekalo (pri vas ali pri njej na domu), koliko časa, koliko dni na teden, kako bo s prehrano, kaj bosta z otrokom počela (dodatne dejavnosti, kot npr. vožnja na različne tečaje, obisk knjižnice).

+ Varuška lahko otroka individualno obravnava (varuje le vašega otroka) in se tako v celoti posveti in prilagaja željam.

Slabosti

– Je navadno precej dražja od vrtca ali varstva pri starih starših (zlasti, če poskrbi tudi za prehrano in ima v varstvu samo vašega otroka).

Vrtec

Prednosti

+ Otroku nudi strokovno usposobljeno osebje, ki pozna razvojne značilnosti otroka in spodbuja njegov razvoj.

+ Programi v vrtcih so sestavljeni tako, da pokrivajo vsa področja otrokovega razvoja starosti primerno.

+ Vrtci so urejeni po določenih strogih standardih: strokoven kader, urejene igralnice in zunanje površine, kvalitetne igrače, ki omogočajo primeren razvoj, uravnotežena prehrana.

+ Socializacija in navezovanje stikov z vrstniki in usvajanje osnovnih veščin v določenem razvojnem obdobju.

+ Možnost izbire med posameznimi vrtci, znotraj teh pa med različnimi programi glede na čas izvajanja (dnevni, poldnevni in skrajšani programi) in glede na osnovna programska načela (Waldorf, Montessori, verski). Nekateri vrtci nudijo več dodatnih dejavnosti, ki so navadno plačljive, kot so plesne urice, likovne dejavnosti, plavanje.

Slabosti

– Prezasedenost vrtcev. V času porodniškega dopusta bodite pozorni, kakšne so kapacitete v posameznih vrtcih v njihovi okolici, ter spremljajte morebitne javne razpise o prostih mestih. Prošnjo za vrtec oddajte takoj po rojstvu otroka, da se čimprej uvrsti na seznam.

– Prisotna je večja obolevnost otrok, vsaj v prvem letu otrokovega bivanja v vrtcu, kot posledica večjega števila otrok z različnimi virusi in bakterijami. V večini primerov kmalu izzveni, otrok postane odpornejši in posledično manj odsoten.

– Cena vrtca variira glede na družinske prihodke in za nekatere družine pomeni kar precejšen finančni zalogaj znotraj družinskega proračuna.

Z vajami po porodu nazaj v formo

Krepite trebušno votlino z dihanjem

Takoj po porodu se mora telo najprej odpočiti, vendar vseeno lahko veliko naredite že v porodnišnici. Prvih 8 tednov je ključnih in priporočljivo je, da jih izkoristite za rehabilitacijo telesa. Telesu lahko začnete pomagati z dihalnimi vajami že prvi dan po porodu. Nežni vdihi in izdihi po protokolu vam bodo pomagali vzpostaviti pretrgane živčno mišične povezave. Diafragmično dihanje je prva stopnja pri krepitvi trebušne votline. Če ta proces spustite, bo kasneje težje aktivirati globoke trebušne mišice.

Pravilna drža telesa

Zaradi nosečnosti so se lahko pojavile bolečine v hrbtenici ali v sklepih, bolečina lahko izhaja iz samega poroda (rojstvo dvojčkov, carski rez, epiziotomija) oz. posledic kot so diastaza rektusov oz. razmik trebušnih mišic, povešanje maternice ali mehurja. Zato se sprva osredotočajte na osnovno gibanje in formo telesa, na pravo držo, ki daje organom trdno oporo in dihalne vaje. Skrbite za pravilen položaj pri dojenju, hrbtenico in vrat imejte v pravilnem položaju. Pri dvigovanju, nošenju in odlaganju dojenčka si pomagajte z mišicami zadnjice ter stegenskimi in trebušnimi mišicami. Dvigovanje iz tal naredite iz počepa in poskrbite, da je hrbtenica stalno v nevtralnem položaju.

Začnite z lažjo rekreacijo

Sprehodi na svežem zraku so prva stvar, s katero lahko začnete, izbirajte naravne površine, zelenice in gozd. Če vam že ustreza, lahko hitro hodite. Aktivirajte okončine, na primer med hojo se ustavite in dvigajte roke nad glavo ali v stran, da raztezate prsne mišice. Začnite z vajami za telesno jedro, krepite globoke trebušne in medlopatične mišice (zaradi nošenje dojenčka in dojenja je ta del obremenjen). Poizkusite z lažjo kardio vadbo. Po nekje treh tednih dihalnih vaj, lahko začnete z nežnimi vajami za aktivacijo pomembnih mišičnih skupin, kot so zadnjica, noge, hrbet. Vadba mora biti nujno progresivna, torej vse vaje imajo začetno stopnjo in se nadaljujejo v zahtevnejšo. V poporodni vadbi so odsvetovani klasični trebušnjaki, poskoki in tek.

Primer vaje 1: Počep

Začnete z vstajanjem iz stola in počasnim spuščanjem nazaj. Nato površino (stol) znižujete, da postaja vedno bolj zahtevno, seveda ste na to zahtevnost pripravljeni, saj izvajate vajo progresivno. Ko lahko naredite 10 počepov na stolu (počasen in kontroliran spust), lahko nižate površino do tega, da naredite 10 počepov brez vsega in tako naprej, ko dodate počepu še uteži.

Primer vaje 2: Globoka trebušna mišica

Ko krepite trebušno votlino začnete tako, da imate obe nogi pokrčeni in ležite na tleh. Z rokami primete kolčne hosti in počasi dvigujete noge (eno po eno), za 1 cm od tal, brez da bi se pri tem kolčna kost povesila. To dosežete z izdihom in aktivacijo medeničnega dna hkrati. Ta del je najpomembnejši pri treningu po porodu. Aktivacija transversusa – globoke trebušne mišice ob vsaki ponovitvi vaje.

Težave z dihali

Za uspešno dojenje ali hranjenje je treba poskrbeti za čisto in prehodno nosno votlina. Najpogostejši vzrok za zamašen nosek pri dojenčku so okužbe z respiratornimi virusi, ki so zelo pogoste v jesensko-zimskem času. Poleg tega se lahko pojavijo kašelj, težave z dihanjem ali dihalna stiska.

 

SIMPTOM OZ. ZNAKKAKO SE KAŽEKAJ LAHKO STORITE SAMIKDAJ K ZDRAVNIKU
KAŠELJKašelj je lahko suh, lahko se pojavi tudi izmeček. Za otroka je do neke mere koristen, saj se na ta način čistijo dihalne poti.Bolj pogosto ga dojite, večjemu dojenčku lahko ponudite topel, manj sladkan napitek. Otroku pogosteje izpirajte nosek s fiziološko raztopino. Med je odsvetovan do dopolnjenega leta starosti.

Sirupe za lajšanje kašlja pri dojenčkih se odsvetuje.

˂ 3 mes.

Če ima otrok težave z dihanjem, pomodreva, težko diha ali kašelj traja več kot 3 tedne, ima obarvan izmeček ali obstaja podatek, da se je ob nastopu kašlja otroku zaletelo.

DIHALNA STISKAObčutek težkega dihanja, dušenja, lahko tudi krajši dihalni premori, lahko opazite, da otrok diha s trebuščkom. Včasih je otrok popolnoma pri miru – tako hrani energijo, ki jo porablja za dihanje.Otroka udobno namestite v sedeč položaj. Poskrbite, da ga nikjer na trupu ne stiska obleka. V prostoru ne kadite.Izčrpanost, hitro dihanje (> 50/minuto), občutek težkega dihanja, ugrezanje medrebrnih prostorov, plapolanje nosnih kril, stokanje, pomodrelost nohtov, bleda koža, zmedenost, nemir.

 

Kolcanje, polivanje ali bljuvanje po hranjenju dojenčka

Kolcanje po hranjenju

Po hranjenju dojenčka se pogosto pojavi kolcanje, saj je zorenje nevronskih povezav, ki delujejo na membrano, še nedokončano. Bistvo kolcanja je, da preprečuje mleku stekanje v pljuča in se običajno ustavi samo od sebe, ko zaščitna funkcija ni več potrebna. Pomaga podiranje kupčka. Po prvih mesecih pa bo dojenček kolcal vse manj, ko se trebušne prepone razvijejo.

Polivanje ali bljuvanje

V prvem dojenčkovem letu se pogosto pojavi polivanje po hranjenju, med kašljanjem ali jokom, redkeje med spanjem. Hrana se nehote vrne nazaj v požiralnik, ker mišica zapiralka, ki je med želodcem in požiralnikom, še ni dovolj razvita. Ta preprečuje, da bi se vsebina želodca vrnila proti ustom, namesto nadaljevala svojo pot v črevesje.

Polivanje ni bruhanje, kjer se krčijo trebušne mišice, ki potisnejo hrano nazaj ven. Vedno po hranjenju podrite kupček. Pomaga tudi, da otroka pristavljate k dojki čim bolj pravilno, otroka hranite v nekoliko bolj pokončnem položaju, ne silite ga da popije vse v steklenički do konca. Zrahljate pleničko okoli trebuha ter otroka po hranjenju 20–30 minut držite v naročju v bolj pokončnem položaju. Razloga za skrb ni, razen če je polivanje tako pogosto, da bi želodčna kislina vplivala na požiralnik in bi otrok zaradi tega zavračal hrano in tekočino (obiščite pediatra). Običajno polivanje preneha z uvajanjem goste hrane oziroma izzveni okoli prvega leta starosti otroka.

Kako previti otroka, če tega noče

Ko se malčki začnejo upirati in zavračati previjanje, vam predajajo sporočilo. Eno izmed sporočil je lahko tudi, da so že pripravljeni na odvajanje od plenic. V tej starosti otroku ne morete več samo povedati, kaj naj počne, in pričakovati, da bo slepo izpolnjeval zahteve. Dajte mu razlog za sodelovanje.

Skozi igro

Lahko ga zamotite z njegovo najljubšo knjižico, igračo, skupaj zapojeta pesmico ali se pogovarjata o njegovi najljubši temi. Malčki najdejo temo, ki jo obožujejo, naj bo to risanka ali pesmica, to pa izkoristite in ga usmerjajte, da razmišlja in govori o nečem zanj vzburljivem.

Lokacija in položaj previjanja

Zamenjajte mesto previjanja in otroka namesto na previjalni mizi previjte na tleh, ali previjalno mesto zgolj prestavite.

Poskusite spremeniti položaj menjave pleničke. Malčki se nenehno premikajo in morda mu ne ugaja ležeč položaj na hrbtu. Poskusite zamenjati pleničko, tako da malček stoji in gleda npr. skozi okno. Vendar to deluje le, če vaš otrok ni »tekač«. Lahko preizkusite tudi, da pleničko položite na svoje koleno in otroka posedete nanjo ter nato zalepite pleničko. V tem obdobju se lahko bolje obnesejo hlačne pleničke, ki jih ni treba zapenjati oz. zalepiti.

Opolnomočite otroka

Otroka lahko opolnomočite in mu s tem date občutek samostojnosti, če ga vključite v sam proces menjave pleničke. Lahko namesto vas seže po plenički ali robčku, medtem pa mu razložite korake in ga pomirite, da ne bo trajalo dolgo.

Otroku povejte, da je treba zamenjati pleničko in ga povabite k sebi, da jo gresta zamenjat. Tako preprečite, da bi ga le dvignili in odnesli stran ter zmotili med igro. Morda ne bo želel takoj, a se mu bo vsaj zdelo, da ima izbiro in mu ne kvarite zabave. Začetek celotnega postopka bo tako mirnejši in brez trme.

Dajte mu izbiro. Zamenjata pleničko takoj ali se bi še nekaj minut igral? Želi med menjavo pleničke ležati ali stati? Se želi previti v otroški sobici ali v kopalnici (če imate tam prevajalno mizo)?

Poudarite, da lahko takoj, ko opravite s previjanjem, nadaljuje z igranjem. To malčka razvedri in mu pomaga, da se manj osredotoča na nelagodje.

Premikajoči se malčki med menjavo plenic so lahko naporni, vendar ohranite mirno kri, saj se navdahnejo vaših čustev. Če občutijo vaše vznemirjenje in razočaranost, bodo tudi sami nemirni. Tudi menjava plenic predstavlja vez med staršem in otrokom. Predstavlja priložnost za povezovanje; čeprav bi to opravilo najraje hitro opravili, z otrokom držite očesni stik, se pogovarjajte in ga ljubkujte.

Jok otroka v vrtcu

»Otrok, ki prvič pride v vrtec, je prestrašen in negotov. Postavljen je v novo okolje z novimi ljudmi. Ločen je od staršev in ne razume, da se bodo vrnili ponj,« pravi diplomirana vzgojiteljica predšolske vzgoje Milena Urankar. »Na drugi strani so negotovi tudi starši, ki velikokrat z neverbalno komunikacijo, ki jo otrok dobro čuti, še dodatno vznemirijo otroka.« Nadaljuje, da je zlasti zato postopno uvajanje še posebej pomembno, da se lahko v otroku vzpostavijo zaupanje, občutek varnosti in sprejetosti, za kar pa je potreben čas. »Ko otrok to ozavesti, se hitro potolaži in uživa v družbi vrstnikov.«

Kaj sporoča otrok z jokom

Z jokom nam otrok vedno poskuša nekaj povedati: lahko je bolan, utrujen, prestrašen, lahko skuša staršem povedati, da bi bil raje z njimi in še marsikaj. Mama in oče lahko intuitivno prepoznata posamezne znake in s tem tudi, kaj pomeni posamezna oblika joka in tudi vzgojiteljice bodo s svojimi izkušnjami prepoznale njihove želje.

  • Če otrok joka, ker je bolan, ni primeren za v vrtec, saj se slabo počuti, potrebuje počitek in mir domačega okolja. Je nerazpoložen za delo in igro, poleg tega pa lahko okuži zdrave otroke.
  • Kadar joka zaradi neprespanosti, morajo starši takoj vzpostaviti domačo rutino in upoštevati primerno uro za odhod v posteljo. »Red in dnevna rutina sta za otroka velikega pomena! Ne samo, da otroka pomirja, tudi težavam z zgodnjim vstajanjem se tako izognemo,« opozarja vzgojiteljica.
  • Jok otroka lahko izraža tudi čustveno stisko zaradi domačih razmer. Na ta način otrok kaže, da ga je strah za starše, podoživlja dogodke od doma, lahko je tudi bolj agresiven. V taki situaciji naj starši seznanijo vzgojiteljico s problemom; skupaj naj poskušajo izbrati optimalno rešitev in otroku povrniti občutek varnosti.
  • Pridejo pa tudi dnevi, ko je otrok nerazpoložen in joka, ko starši odhajajo. Ta jok je namenjen staršem in se navadno konča, ko ti odidejo, otrok pa se hitro zamoti z igro. Vzgojiteljice jokajočega otroka potolažijo v naročju in se z njim pogovorijo.

Jok staršem vzbuja slabo vest

Jokanje otroka v vrtcu lahko staršem vzbudi slabo vest in nelagodje, da so ga tam pustili, kar se lahko še stopnjuje, če tega ne spregledajo. Otrok to ve in s pridom izkorišča. »V tem primeru staršem svetujem, naj bo čas v garderobi čim krajši. Otroka naj preoblečejo in preobujejo, mu spodbudno govorijo ter ga kar najhitreje oddajo v igralnico. Z njihovim odhodom bo jok prenehal. Če občutek krivde ne preneha, naj se pogovorijo z vzgojiteljico in se rešijo tovrstnih skrbi,« svetuje Urankarjeva.